Mariborski vinarji si želijo v mariborske lokale

Direktorji mariborskih vinskih kleti o nizki kulturni pitja vina v Sloveniji in vzrokih za slabo prepoznavnost vin.

Objavljeno
13. maj 2012 12.40
Ni. Č., Delo.si
Ni. Č., Delo.si
Maribor - Čeprav ima Maribor najstarejšo trto na svetu in eno največjih vinskih kleti v Evropi, so vina, pridelana na okoliških gričih, slabo prepoznavna in le redko na voljo v mariborskih gostinskih lokalih. Da bi to spremenili, so v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK) pripravili več akcij s ciljem boljše povezave med lokalnimi vinarji in gostinci.

EPK se te problematike loteva v projektu Prestolnica okusov, katerega cilj je pomagati Mariboru in partnerskim mestom do prepoznavne kulinarične destinacije. Pri tem ne gre le za promocijo lokalnih vin v luči povečanega obiska turistov v teh mestih, ampak tudi za razvoj kulture pitja vina pri domačinih in boljšo ozaveščenost lokalnih gostincev glede kakovosti domačih vin.

»Predvsem turisti si želijo popiti nekaj tipično mariborskega oziroma štajerskega, a gostinci v Mariboru vse prevečkrat nudijo vina z drugih koncev Slovenije. S tem ni nič narobe, a dobro bi bilo, da imajo v ponudbi tudi kakšno domače vino,« je za STA pojasnila direktorica Vinaga Klementina Ihanec.

»Štajerska je že stoletja vinorodna dežela, prva vinarska šola je bila na Meranovem v okolici Maribora, nekatere lege, na primer v Svečini, so še iz časa Marije Terezije,« je pojasnila Ihančeva.

Težavo vidi predvsem v trženju in promociji. »Zdi se mi, da gre za del marketinga, ki je v preteklih letih potisnil Štajerce nazaj, pa mogoče Primorce malo navzgor. A tudi to se zdaj obrača,« je ocenila, prepričana, da je zdaj pravi čas, da štajerski oziroma mariborski vinarji in vinogradniki stopijo skupaj in enotno pritisnejo na trg.

Po besedah direktorja vinske kleti Dveri Pax Danila Flakusa, ki več kot 70 odstotkov vina proda v tujino, je to zagotovo korak v pravo smer. »Na naših vinskih kartah je vse preveč tujih vin, medtem ko v restavracijah v Italiji ali Franciji ponujajo predvsem domača vina,« je povedal.

Strinja se, da tudi Mariborčani ne znajo ceniti domače kakovosti. »Verjetno smo res vsi skupaj premalo delali na vinski kulturi, na vzgoji. Medtem ko so mladi v drugih državah pravi poznavalci vin, so mladi pri nas poznavalci coca-cole, red bulla in podobnih mešanic.«

Matej Markuš iz vinske kleti Oskar vidi največji problem pri gostincih. »Vsi se bojijo ponujati vino. Mogoče so premalo izobraženi in nimajo tistega kadra, ki je potreben za uspešno prodajo vin. Mislim pa, da se da v Mariboru, predvsem starem mestnem jedru, dobro prodajati vina, saj ga obiskuje vedno več ljudi.«

Gostinci po drugi strani pravijo, da so premalo dejavni vinarji sami. »Kolikor vem, je to prvo takšno srečanje,« je za STA povedal Marjan Krajnc, ki upravlja kavarno na ladjici Dravska vila. Težavo vidi predvsem v premajhni promociji lastne blagovne znamke ali lastne destinacije. »Drugi so v prodajnem procesu bistveno uspešnejši, bolj posiljeni, vztrajni ali konec koncev bolj prijazni,« je dodal.

Po mnenju lastnika lokala Pri Florjanu Matjaža Ivanca je nujno predvsem domačine navaditi na pitje vina na kozarec. Zato so v okviru projekta EPK pripravili enotno vinsko karto mariborskih vin, ki je na voljo v več kot 40 gostinskih lokalih v Mariboru. Na njej so zbrana vina 20 mariborskih vinarjev.