Marko Filli: Ne zahtevamo več denarja, kot ga že imamo

Ljubljana – Danes ste izteka rok, do katerega se je mogoče prijaviti na razpis za generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija (RTV). O tem, kdo vse je v igri za novega »generala«, po kuloarjih kroži veliko imen, med njimi je tudi zdajšnji direktor Marko Filli; kdo še, bo znano v teh dneh.

Javno radiotelevizijo ste vodili v času, ki ni bil najbolj preprost tako za slovenski medijski trg kot tudi za Slovenijo nasploh. Kako ocenjujete svoje delo v iztekajočem se mandatu?

Ja, bilo je veliko pretresov, od treh stavk javnega sektorja in posledic prehoda v nov plačni sistem do novega zakona o RTV Slovenija, ki je potem padel na referendumu s posledičnim izpadov RTV-prispevka, nato nižanje RTV-prispevka, prepoved sklepanja avtorskih pogodb, ki ga je določila vlada, in uveljavitev zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je vplival na dohodke zaposlenih in upokojevanje. Dogodkov je bilo toliko, da je bil ta mandat nekakšen tek čez ovire. Vmes je še gospodarska kriza nam in drugim medijem zmanjšala prihodke ter nas vse pahnila v svojevrstno krizo.

Kljub temu smo zagotavljali javno službo, kot nam je z zakonom predpisana. Vsa ta leta smo poslovali pozitivno, se tehnološko posodabljali in poskrbeli za prihodnost javnega servisa. Začeli smo oddajati TV-program v novem formatu in v visoki ločljivosti ter prešli na digitalno oddajanje. Zaposlili smo več kot 300 ljudi ob hkratnem zmanjševanju skupnega števila sodelavcev. Iskali smo pot med tem, kar se je dalo, in tistim, kar smo bili dolžni narediti. Z razpoložljivim denarjem smo poskušali ustvariti čim več. Zdaj pa si želim naprej uresničevati načrte, ki sem jih postavil in za katere je, predvsem zaradi zunanjih pretresov, zmanjkalo časa.

Ste lahko bolj konkretni?

Organiziranost, ki je izjemno razvejena, bi radi nekoliko strnili. Zaradi take organiziranosti, ki je nastala skozi desetletja, imamo veliko število vodij, vodenje pa je poklic, ki zahteva določeno znanje. Danes imamo več kot 200 vodij in zelo težko je doseči neko raven kakovosti tega dela. Zato bi rad število vodij zmanjšal, a povečal njihovo odgovornost in kompetence. Pomemben projekt je tudi nadaljevanje reševanja statusa stalnih honorarnih sodelavcev. Tu bo kljub omejitvam, ki veljalo v javnem sektorju, treba najti hitrejšo in trajno rešitev. Čaka nas tudi projekt gradnje news centra. Programski razvoj resda ni v moji domeni, a tu si v prihodnje želim veliko več drznosti in programskih novosti.

To bo precej odvisno od nove ali pa stare ekipe.

Res je, a tu bo zelo pomemben tudi impulz programskega sveta, ki bo nekako tudi pokazal, v kakšno smer si želi, da se programske vsebine razvijajo.

Stara ekipa, skupaj z direktorjem televizije, čigar razrešitev ste predlagali, še vedno uživa vaše zaupanje? Boste nadaljevali z isto postavo?

Tista zgodba glede direktorja TV Slovenija je končana. Odzval sem se na sklep programskega sveta in predlagal razrešitev, a je bila zavrnjena. S tem je bila ta konkretna zgodba končana. Če pa dobim nov mandat, se bom z vsakim dosedanjim sodelavcem, tudi z direktorjema radia in televizije, pogovoril o rezultatih dela. Ne izključujem zamenjav v ekipi.

Ne moremo mimo vaše »črne pike«, to je izplačila delovne uspešnosti. Bi danes še vedno posegli po njej?

To je bil le del plače, ki mi pripada po pogodbi, in ne vem, zakaj bi se moral temu v celoti odreči, sploh če so rezultati bili doseženi. Javni zavod je v vseh štirih letih dosegel pozitiven poslovni rezultat in tudi znatne prihodke iz tržne dejavnosti, kljub neugodnim razmeram na trgu. Drugi zaposleni dobivajo plačane nadure in druge dodatke pri plači, ki jih vodstvo nima. Vodstvo pač ima variabilni del plače, že sami pa smo se odrekli več kot polovici tega variabilnega dela.

Kako sicer ocenjujete sedanjo sestavo programskega sveta in ali menite, da je takšna oblika upravljanja primerna za vodenje RTV?

Verjetno bi zakonodajalec v prihodnosti moral poiskati način, da bi bil vpliv politike na izbiro članov manjši. Večji problem pa je številnost sveta, saj s toliko člani ne more biti najbolj učinkovit.

Vam telefon zvoni?

Zvoni, a klicatelji niso tisti, ki jih imate zdaj v mislih ...

Da vaša dejavnost ni ogrožena, je posredno zaslužen RTV-prispevek. Bi se zato odpovedali oglasom?

Kar zadeva prihodke in odhodke, imamo krhko, a stabilno ravnovesje. Znati se moramo prilagoditi in ob manjših prihodkih tudi porabiti manj denarja. A tudi pri krčenju stroškov so neke meje, saj imamo zelo velik delež fiksnih stroškov, plač in amortizacije. RTV ne zahteva več denarja, kot ga ima zdaj, če pa bi se odrekli oglaševanju, bi morali to finančno vrzel zapolniti z dvigom RTV-prispevka. Če tolikšnega izpada sredstev ne bi nadomestili, bi morali občutno zmanjšati produkcijo programov, ki pa izhajajo iz zakona o RTV Slovenija. V tem primeru ne bi več izvajali javne službe v celoti.

Ali ni morda obseg javne službe, ki jo opravlja RTV, prevelik?

Obseg je velik in pester. Določanje prihodnosti in financiranja naše dejavnosti pa bo tako ali tako del širše družbene razprave ob pripravi novega zakona o RTV.

Opozorila o bolj vitkem javnem sektorju se vrstijo vsakič znova. In vemo, kako so v Grčiji reagirali nanje ...

Primer grškega javnega servisa je primer, kako se problemov v demokratičnih družbah ne rešuje. In položaj pri nas je povsem drugačen. Imamo relativno dobro urejeno javno RTV in sistem financiranja z RTV-prispevkom, ki ni tako velik, da bi ogrožal ekonomsko stanje družin. Zato ne potrebujemo tako drastičnih ukrepov. Kritiki delovanja javne RTV pa bodo vedno. Pod katerim koli vodstvom.