Ljubljana - Čakalne dobe so ena izmed šibkih točk slovenskega zdravstva. Kako jih skrajšati, morda celo odpraviti? Doslej so se zvrstili že številni recepti za saniranje tega problema, a res učinkovitega še ni bilo. Bo včeraj predstavljeni predlog pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in načinu vodenja čakalnih seznamov odpravil nepravilnosti in odklone, ki jih dopušča zdajšnja ureditev? Kot je na posvetu o učinkoviti kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave - prvem v nizu tovrstnih posvetovanj, ki jih pripravlja ministrstvo za zdravje - dejal minister za zdravje Dorjan Marušič: »Red bo! Na ta način bomo v nekaj mesecih dobili podatke o tem, kdo, kje in zakaj čaka.«
Nova shema za določanje čakalnih dob bo bistveno bolj preprosta, hkrati pa tudi zavezujoča, kajti v zdaj veljavnem in pravzaprav nikoli povsem uveljavljenem sistemu mrgoli slabosti. Zato pravilnik, ki naj bi urejal to področje, doslej v praksi kratko malo ni deloval.
Pacienti bodo po novem na čakalni seznam (te sezname bodo vodili oziroma upravljali izvajalci) uvrščeni glede na stopnjo nujnosti. Določene bodo čakalne dobe za nujne, hitre in redne preglede; tako, denimo, za rakava obolenja čakanje ne bo smelo biti daljše od meseca dni. Že pred dvema letoma bi za boljše obvladovanje čakalnih dob morali dobiti smernice (glede stopnje nujnosti) razširjenih strokovnih kolegijev in tudi ministrstva za zdravje, a teh še vedno ni.
Pravila za vse storitve
Vodja pravne službe na ministrstvu Mateja Radej-Bizjak pravi, da bodo pravila veljala za celoten nabor zdravstvenih storitev, za katere izvajalci podpišejo pogodbo z ZZZS, pa tudi za 27 obstoječih čakalnih seznamov za storitve, ki jih pristojni minister določi s sklepom in so »vezane« na splošni dogovor. Podatki za nabor prvih 27 storitev bo na spletu objavljen od 30. septembra, preostali bodo dostopni od 1. januarja 2011.
Upravljavci čakalnih seznamov bodo morali čakalne dobe objaviti prvega v mesecu. Če bi pacient pri nekom moral čakati dlje, kot je dopustno, pa ga bo izvajalec dolžan obvestiti o boljši izbiri, pri kateri mu predolgo čakanje ne bo (dodatno) ogrozilo zdravstvenega stanja.
Predvidene so tudi sankcije, med drugim izbris pacienta s seznama, če ta ne bo imel dobrega opravičila za izpustitev rezerviranega termina. Najpozneje štiriindvajset ur po opravljenem pregledu, preiskavi ali operaciji pa bodo pacienta črtali s čakalnega seznama. Pravna oseba bo zaradi kršitev pravilnika lahko oglobljena od 400 do nekaj tisoč evrov. Poročanje o čakalnih seznamih bo obvezno, enkrat na mesec; nadzor bo v pristojnosti ministrstva.
Pravilnik bo do konca tega tedna objavljen na spletni strani ministrstva. Sledila mu bo javna razprava. Ni še jasno, ali bo trajala dva ali štiri tedne; »po potrebi, odvisno od odzivov, pa jo bomo tudi podaljšali,« obljublja Marušič.
»Spremeniti je treba kulturo«
Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin pa je, denimo, prepričan, da se pričakovanja o skrajševanju čakalnih dob zgolj z uvedbo barvnih napotnic ne bodo uresničila. »Spremeniti se mora kultura, v kateri mora biti na prvem mestu odgovornost; če nekdo nima kulture, potem je vsak papir odveč. Saj je povsem jasno: vsi, ki delamo v zdravstvu, smo tu zaradi pacientov. Zato me tem bolj preseneča majhna empatija do bolnikov, ki čakajo.«
Fakin meni, da bi bilo marsikatero čakalno dobo že danes mogoče »zmanjšati na nič«, kar potrjujejo tudi podatki o čakalnih dobah po Sloveniji za posamezne bolezni; odstopanja so izrazita, včasih tudi nerazložljiva. Predvsem pa, tako Fakin, slovenski pacient še vedno ni v središču pozornosti.