Tiskane izdaje
Ljubljana – »Naša družba je v vseh pogledih dosti bolj bolna, kot se nam je zdelo, kar čutijo na koži vsi državljani in bojimo se, da bodo čutili v prihodnje tudi bolniki,« je pričel tiskovno konferenco Konrad Kuštrin, predsednik Fidesa. In, jasno, kdor je bolan, ga je treba zdraviti, da ne umre.
Za (o)zdravljenje zdravstva in »ohranitev kakovostne in varne oskrbe bolnikov« je po sklepih letne konference zdravniškega sindikata Fides izpred nekaj dni nujna takojšnja reforma zdravstva s soglasjem nosilcev zdravstvene dejavnosti. Potrebna je sprememba vseh poglavitnih zdravstveih zakonov in zakona o sistemu plač v javnem sektorju v smeri, ki jo je napovedal minister Gregor Virant že leta 2004. Ker so razmere v zdravstvu zgolj odsev situacije v družbi, so potrebne korenite spremembe v celotni družbi. Potrebno je selektivno varčevanje, ne pa današnje neselektivno, in sprememba ZUJF, ki preprečuje zaposlovanje zdravnikov. Na slabšem so zaradi tega bolniki.
Zdravniki niso zadovoljni s sedanjim plačnim sistemom. »Današnji plačni sistem je samoupravni sporazum. V njem se dobro počutijo tisti, ki jih je veliko ali preveč in delajo malo ali nič. Tisti, ki nas je premalo in delamo veliko, se v tem sistemu počutimo slabo,« je dejal Kuštrin, pri čemer se je oprl na anketo med 600 zdravniki: 95 odstotkov jih je pripravljenih izstopiti iz javnega sektorja, kar 80 odstotkov jih je za izboljšanje razmer v zdravstvu pripravljenih stavkati celo brez plače. Kuštrin je komentiral tudi aktualne razmere.
Direktorji UKC, OI in Jesenic
Opozoril je, da se je prvič zgodilo, da je vlada zamenjala nadzorni svet UKC že leto dni po imenovanju. Zadnje imenovanje direktorjev UKC je pokazalo, da si hoče politika podrediti stroko, saj je imenovala za strokovnega direktorja UKC Sergeja Hojkerja in ne Brigite Drnovšek Olup, ki jo je podprl strokovni svet UKC. Prav tako je nesprejemljiva izbira generalnega direktorja UKC Simona Vrhunca.
»Nekdo, ki snema reklame za razvpito firmo Medicoengineering in plačuje 700 tisoč evrov na leto za vzdrževanje operacijskih miz, ne bi smel niti pomisliti, da bo direktor največje strokovne inštitucije v državi. Vlada bo s potrditvijo Vrhunca pokazala, ali misli resno z bojem proti korupciji ali ne,« je dejal Kuštrin.
Tudi direktor Onkološkega inštituta ni čist. »Direktor Remškar dela kot honorarni svetovalec zasebne zavarovalnice Adriatic in izvaja kot zdravnik cenzor za to zavarovalnico nadzor v šempetrski bolnišnici,« je dejal Kuštrin. Vodstvo te terciarne bolnišnice pa se ni niti odzvalo na ugotovitve računskega sodišča o nabavi artiklov v vrednosti 14 milijonov mimo javnega naročanja v letu 2009, torej nezakonito; na to je poleg mnogih drugih nepravilnosti opozoril prejšnji predsednik sveta OI Boris Pleskovič in - bil odstavljen.
»Ni vse narobe le v Ljubljani. Poglejmo na primer direktorja jeseniške bolnišnice, ki ima zasebno podjetje za brušenje kirurških inštrumentov,« je nadaljeval Kuštrin. Poročilo o korupciji, ki ga je pripravilo Združenje zdravstvenih zavodov, je označil za »škandalozno. Tega združenja v prenovljeni zakonodaji ne bi smelo biti več,« je menil Kuštrin.
Ali bi, če bi postal minister, lahko uredil razmere v zdravstvu? »Nikoli si nisem mislil, da bi postal minister. Sem predsednik sindikata. A očitno je, da so ljudje na položajih v zdravstvu na špagi politikov iz ozadja, ki jih vodijo.«
