Tiskane izdaje
Ljubljana − Število nerešenih zadev v zadnjih letih se je precej zmanjšalo, je na novinarski konferenci povedal predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Posledično se zmanjšujejo sodni zaostanki, o katerih po njegovih besedah ne govorijo več, pač pa govorijo le še o povprečnem času reševanja zadeve. Ta se je od leta 2014 s 3,3 znižal na 2,7 meseca.
Se pa glede na sodno statistiko, ki so jo ob začetku novega sodnega leta danes predstavili na vrhovnem sodišču, ni skrajšal povprečni čas reševanja pomembnejših zadev. Ta je v letu 2015 ostal enak kot v letu 2014, in sicer 7,1 meseca. Na vrhovnem sodišču si po besedah njenega predsednika želijo, da bi se ta čas znižal vsaj na šest mesecev.
Sodišča so v lanskem letu v reševanje prejela nekaj več kot 940.000 zadev, skupaj z nerešenimi zadevami pa so jih reševala nekaj več kot 1.230.000 zadev. Na koncu leta je nerešenih ostalo 227.000 zadev, od tega nekaj več kot 89.000 pomembnejših.
Število nerešenih zadev se je glede na leto 2010 po Masleševih besedah več kot prepolovilo, od tega je samo lani glede na leto prej padlo za več kot 20 odstotkov.
Zmanjšanje števila nerešenih zadev gre delno tudi na račun tega, da se število prejetih, predvsem pomembnejših zadev zmanjšuje. Slednje predsednik vrhovnega sodišča pripisuje vse bolj ustaljeni sodni praksi, zaradi katere lahko sodstvo hitreje rešuje zadeve, tožniki pa tudi bolj natančno vedo, kaj lahko pričakujejo.
Masleša na splošno ugotavlja, da »sodni zaostanki niso več težava«. »O tem niti več ne govorimo, pač pa govorimo še o pričakovanem času reševanja zadev,« je dejal. Kljub temu po njegovem mnenju ne moremo govoriti, da sodnih zaostankov ni več, jih je pa bistveno manj, poleg tega so zadeve zdaj »količinsko obvladljive«.
Tudi zato so se po Masleševih besedah zdaj bolj usmerili v kakovost sojenja. Izboljšanje na tem področju nameravajo doseči z izobraževanjem sodnikov, izboljšanjem sodnih odločb in boljšim prenašanjem izkušenj starejših sodnikov na mlajše.
Želijo si izboljšati tudi sam sodni postopek. Slednje nameravajo doseči z dodatnim izobraževanjem sodnega osebja, enotnejšo sodno prakso in določitvijo časovnih standardov za reševanje posameznih zadev. Večjo enotnost sodne prakse želijo med drugim doseči s spremembo zakonodaje, ki so jo predlagali ministrstvu za pravosodje, s katero bi uvedli t. i. razširjene senate, ter z nadaljnjim javnim objavljanjem sodnih odločb vrhovnega in višjih sodišč. Določene korake nameravajo narediti tudi v smeri večje prijaznosti sodišč do strank.
Število sodnikov po besedah predsednika vrhovnega sodišča še naprej upada in se je v zadnjem letu z 931 znižalo na 913. Za 66 se je znižalo tudi število sodnega osebja. Pri sodnikih je po njegovih besedah težava v tem, da je njihova starostna struktura neuravnotežena, saj v sistem prihaja zelo malo mlajših sodnikov.
Kljub boljšemu delu sodišč Masleša ugotavlja, da se ugled sodstva v javnosti ni povečal oziroma še naprej pada. Zato so si na vrhovnem sodišču kot eno od prioritet dela zadali nalogo okrepiti zaupanje javnosti v sodstvo. V zvezi s tem med drugim pripravljajo poseben projekt, v katerega bo pritegnjena tudi javnost oziroma civilna družba, je povedal.
