Masleša: Zaradi varovanja dignitete sodstva me na sejo ne bo

Predsednika vrhovnega sodišča in vrhovnega sodnika Alekseja Cvetka na sejo komisije za peticije ne bo.

Objavljeno
23. oktober 2014 16.08
Majda Vukelić, notranja politika
Majda Vukelić, notranja politika
Ljubljana − Predsednik Vrhovnega sodišča RS Branko Masleša in vrhovni sodnik dr. Aleksej Cvetko sta predsednici komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Evi Irgl sporočila, da se današnje seje komisije ne bosta udeležila. Masleša je v svojem odgovoru zapisal, da ne le ustavna ureditev, ampak tudi temeljna pravila komunikacije narekujejo spoštljiv odnos med enakopravnimi vejami oblasti, sklic seje s predlagano točko dnevnega reda pa pomeni odklon od teh vrednot. Zaradi varovanja dignitete sodstva in institucije predsednika vrhovnega sodišča se seje zato ne bo udeležil.

Irglova je namreč za danes sklicala nujno sejo komisije, na kateri je zgolj ena točka dnevnega reda, »izjava predsednika vrhovnega sodišča v povezavi z zagotavljanjem nepristranskega in neodvisnega sojenja«.
Gre za notarsko overjeno izjavo zakoncev Mire in Radovana Marvina, iz katere naj bi izhajal negativni odnos Masleše do obsojenega Janeza Janše, o čemer smo v Delu pisali 4. oktobra (Geneza domnevne Masleševe izjave »Sf... ga je treba«) in osvetlili, kdo sta omenjena zakonca: državljana, nezadovoljna z delom slovenskih sodišč, ki si sodbe razlagata po svoje.

»Vulgarne izmišljotine«

Kot je zapisal predsednik vrhovnega sodišča, bi njegovo sodelovanje na tako zastavljeni seji pomenilo dajanje legitimitete že večkrat videnim poskusom ustvarjanja navidezne resničnosti, ki temelji na različnih, tokrat poudarjeno vulgarnih izmišljotinah, namenjenih izpodbijanju avtoritete in obračunavanju s sodstvom ter s predsednikom vrhovnega sodišča kot njegovo simbolno figuro.

Z vidika ustavnega načela delitve oblasti je nedopustno in nedoumljivo, da si v odprti zadevi, ki je še v postopku pred vrhovnim sodiščem, komisija državnega zbora ponovno poskuša jemati pristojnost instance, ki bi izključno po političnih kriterijih presojala utemeljenost strokovnih odločitev občne seje kot najvišjega organa vrhovnega sodišča in tudi sodstva v celoti. Masleša je poudaril, da je treba takšne poskuse političnega pritiska in vpletanja v odločanje sodišča že v kali zavrniti.

»Ob isti uri na istem kraju«

Aleksej Cvetko, ki je na sejo komisije vabljen kot priča domnevnih Masleševih izjav, je izrazil začudenje nad insinuacijami, ki jih vsebuje zahteva poslanske skupine SDS. Zahteva namreč navaja, da je njegova izjava, v kateri je nastopil kot priča dogodku, ki sta ga opisala zakonca Mavrin, brez podlage, ker ni mogel vedeti, kateri dan naj bi to bilo.

Nadalje je v zvezi s tem odgovoril, da so insinuacije posledica tega, ker sta novinarja Reporterja in Slovenskih novic, ki sta o zadevi pisala, v nasprotju z etiko svojega poklica »pozabila« o zadevi povprašati tudi drugo stran. Če bi to storila, bi lahko izvedela, da že približno deset let zjutraj ob isti uri in na istem kraju, pod pogojem, da sta v službi, s predsednikom vrhovnega sodišča vsakodnevno pijeta kavo. Ker bo komisija obravnavala zadevo, ki je na vrhovnem sodišču še v reševanju in za odločanje o njej niti ni pristojna, se Cvetko razpisane seje ne bo udeležil.

»Nedostojni napadi«

Pravosodni minister Goran Klemenčič pa je za Delo v zvezi s sklicem seje komisije dejal, da »z vsem spoštovanjem do komisije za peticije in ob zavedanju, da pravosodni sistem ne deluje optimalno, z obžalovanjem ne morem mimo zaključka, da komisija tovrstne sklice sej in predlagane sklepe uporablja za nedostojne napade na sodno vejo oblasti in njene predstavnike.«

SDS namreč pravosodnega ministra poziva, naj sproži postopke za razrešitev predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše zaradi »večkratnega kršenja človekovih pravic v sodnih postopkih ter pristranskosti pri odločanju v sodnem postopku, kjer postopek še traja.«

Ob obstruiranju koalicijskih strank in ZL seje komisije za peticije, ki so prepričane, da ni nobene pravne in poslovniške podlage, da se seja nadaljuje, saj med drugim zadeva tudi postopek, ki pred vrhovnim sodiščem v zadevi Patria, še ni končan, se seja nadaljuje.