Materinščina večine in 50 materinščin

Ljubljana – Materni jezik kot najpomembnejša prvina posameznikove identitete ima več kot desetletje in pol dan v koledarju Unescovih mednarodno pomembnih dni. Ni praznik, običajno je izhodišče za preštevanje, koliko jezikov je ogroženih in koliko jih je izumrlo.

Enaindvajseti februar, mednarodni dan maternega jezika, je na 30. zasedanju generalne konference leta 1999 določil Unesco, organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, kot praznik raznovrstnosti in pestrosti jezikov v svetu, hkrati pa v spomin na ubite bengalske študente, ki so leta 1952, ko je takratni predsednik kot uradni jezik hotel vsiliti urdu povsod, tudi v Vzhodnem Pakistanu, zdaj Bangladešu, kot enega od uradnih jezikov zahtevali bengalščino.

Skladno s cilji Unescove agende 2030 so tema letošnjega mednarodnega dne maternega jezika kakovostno izobraževanje, jezik/jeziki poučevanja in koristi, ki jih prinaša izobraževanje. Jezik kot eden najpomembnejših kazalnikov kulturne raznovrstnosti ni le sredstvo komunikacije, ampak prizma, skoz katero posamezniki in skupnosti razumejo svet okoli sebe in odnose v njem, in prav zato je zaton ali izumrtje posameznega jezika nenadomestljiva izguba za skupno kulturno dediščino človeštva.

Angleščina dominantna

Unescovi podatki ob prazniku pripovedujejo trpko zgodbo: po mnenju jezikoslovcev utegne v 21. stoletju izumreti velik odstotek od 6000 do 8000 jezikov po svetu. Polovico sedanjih jezikov govori manj kot deset tisoč ljudi in po predvidevanju jezikoslovca Davida Crystala vsaka dva tedna eden od takšnih jezikov izumre. Na drugi strani je drugače: po ocenah raziskovalcev se je angleščine, enega najbolj razširjenih jezikov na svetu, med letoma 2010 in 2015 učila tretjina svetovnega prebivalstva, v bližnji prihodnosti naj bi angleščino govorila polovica vseh ljudi na planetu. Angleščina je dominantni jezik akademskega sveta, že pred leti so sodelavci ene od največjih svetovnih bibliografskih podatkovnih baz ugotavljali, da je 95 odstotkov člankov, ki jih uporabljajo za tvorjenje citatnih indeksov, objavljenih v angleščini, čeprav le polovica avtorjev prihaja iz angleško govorečih držav. Angleščina je tudi uradni ali pa neformalno uradni jezik v pomorstvu, letalstvu, računalništvu, mednarodnem športu in turizmu. K dominantnosti angleščine in drugih velikih jezikov delček prispevajo tudi Združeni narodi, ki med šest uradnih jezikov uvrščajo arabščino, kitajščino, angleščino, francoščino, ruščino in španščino. Evropska zveza ima 24 uradnih jezikov. Angleščino kot drugi tuji jezik je po podatkih iz ankete o izobraževanju odraslih za leto 2011 v Sloveniji govorilo 65 odstotkov odraslih med 18. in 69. letom starosti, sledili sta nemščina (48) in italijanščina (14). Angleščino se kot tuji jezik uči kar 89 odstotkov šolarjev v državah EU.

Vse enakovredne in dragocene

S popisom 2002 je statistični urad obravnaval 42 različnih materinščin, k čemur je treba prišteti še skupini »drugo« in »neznano«. Pregled podatkov o priseljenih po državah od leta 2002 nakazuje, da bi bilo lahko danes v Sloveniji še več različnih materinščin, predvidevajo, da več kot 50, a podatkov o tem ne morejo pridobiti z registrskim popisom prebivalstva, ki ga izvajajo od leta 2011. Ob mednarodnem dnevu maternega jezika so na statističnem uradu zapisali, da so nekateri jeziki materinščina za 50 milijonov ljudi ali več, drugi jeziki – na primer slovenščina – so materinščina manjšega števila govorcev. Prav vse, ne glede na število govorcev, pa so enakovredne in enako dragocene. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Ob zadnjem klasičnem popisu leta 2002 je slovenščino kot materinščino označilo malo manj kot 88 odstotkov prebivalcev Slovenije. Delež prebivalcev s slovenskim maternim jezikom, kažejo dostopni podatki, se vse od leta 1953 zmanjšuje. Ob popisu 2002 je madžarščino kot materinščino navedlo 0,4 odstotka prebivalstva, italijanščino 0,2 odstotka, 2,8 odstotka hrvaščino, 1,8 odstotka srbsko-hrvaški jezik, 1,6 odstotka srbski jezik in 1,6 odstotka bosanski jezik.

Slovenščino na svetu govori približno 2,5 milijona govorcev, po podatkih Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik pa na tujih univerzah deluje 57 slovenističnih oddelkov. Na lektoratih in študijih slovenščine se je slovenščino učilo oziroma jo je študiralo več kot 2500 študentov.