Med najbolj inovativnimi živili nobenega mesnega
Namen priznanj je ozaveščanje potrošnikov in spodbuda gospodarstvu.
Odpri galerijo
Izbor najbolj inovativnih živil, ki so prišla na trg v zadnjem letu. FOTO: Inštitut za nutricionistiko
Najbolj inovativna živila letošnjega leta izstopajo tudi po ugodni hranilni sestavi, visoki kakovosti surovin in slovenskem poreklu, torej po lastnostih, ki – kot kaže zadnja v vrsti prehranskih afer, afera z mesom bolnih krav iz Poljske – na divjem zahodu ponudbe živil nikakor niso samoumevne. Na policah trgovin jih boste prepoznali po znaku Inovacija leta 2019.
Inštitut za nutricionistiko je izbor najbolj inovativnih živil letos podelil petič. Nagrado je prejelo šest podjetij za enajst živil, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu: mlekarna Celeia za borovničev jogurt brez dodanega sladkorja in sladil, Bio dobrote – Kmetija Žgajnar za dve vrsti bio kefirja, Spar Slovenija za kruh z drožmi z manj soli, Organa za humusov in mandljev namaz s cimetom in vaniljo, podjetje BMM za ekološke testenine s čičeriko in rdečo lečo ter Mercator IP za pripravljene zelenjavne obroke iz linije Minute.
Na letošnji razpis je bilo prijavljenih 110 živil, dobro polovico so jih prijavili nosilci živilske dejavnosti, drugo polovico potrošniki, kar je največji odziv javnosti doslej, je povedala doc. dr. Anita Kušar. Izbor živil je pripravila strokovna skupina na Inštitutu za nutricionistiko. V prvi fazi so ovrednotili inovativnost živil na podlagi prehranske sestave (količine sladkorjev, nasičenih maščob in soli, vsebnost prehranskih vlaknin, sadja in zelenjave) z znanstveno uveljavljenimi modeli za profiliranje živil, po katerih so živila razvrstili med bolj in manj zdrava. Približno dve tretjini jih je dobilo oceno ugodno in so šli v naslednjo fazo vrednotenja, pri kateri so upoštevali še druge vidike inovativnosti, vključno s senzorično oceno, poreklom surovin in aktualnostjo inovacije z vidika obogatitve ponudbe v posamezni kategoriji živil.
»Opažamo, da je delež prijavljenih živil z manj ugodno prehransko sestavo nižji, je povedala Kušarjeva, a so še vedno možnosti za izboljšave, na primer za zmanjševanje vsebnosti soli v pekovskih izdelkih, sladkorja v brezalkoholnih pijačah in mlečnih izdelkih. Posebna težava pa je zmanjševanje vsebnosti sladkorjev na račun dodajanja sladil, čeprav se jim želimo v izdelkih čim bolj izogniti.«
Osnovni namen nekomercialnega projekta, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje, je ozaveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila, in spodbujati gospodarstvo pri razvoju živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo, je povedal prof. dr. Igor Pravst. O uspešnosti projekta govori podatek, da je več kot 90 odstotkov vseh nagrajenih izdelkov od leta 2015 še vedno na policah.
Med prijavljenimi živili na letošnjem razpisu ni bilo nobenega mesnega izdelka. V zadnjih letih je bilo prijavljenih nekaj takšnih izdelkov, vendar niso prišli v ožji izbor zaradi previsoke vsebnosti soli.
Inštitut za nutricionistiko je izbor najbolj inovativnih živil letos podelil petič. Nagrado je prejelo šest podjetij za enajst živil, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu: mlekarna Celeia za borovničev jogurt brez dodanega sladkorja in sladil, Bio dobrote – Kmetija Žgajnar za dve vrsti bio kefirja, Spar Slovenija za kruh z drožmi z manj soli, Organa za humusov in mandljev namaz s cimetom in vaniljo, podjetje BMM za ekološke testenine s čičeriko in rdečo lečo ter Mercator IP za pripravljene zelenjavne obroke iz linije Minute.
Na letošnji razpis je bilo prijavljenih 110 živil, dobro polovico so jih prijavili nosilci živilske dejavnosti, drugo polovico potrošniki, kar je največji odziv javnosti doslej, je povedala doc. dr. Anita Kušar. Izbor živil je pripravila strokovna skupina na Inštitutu za nutricionistiko. V prvi fazi so ovrednotili inovativnost živil na podlagi prehranske sestave (količine sladkorjev, nasičenih maščob in soli, vsebnost prehranskih vlaknin, sadja in zelenjave) z znanstveno uveljavljenimi modeli za profiliranje živil, po katerih so živila razvrstili med bolj in manj zdrava. Približno dve tretjini jih je dobilo oceno ugodno in so šli v naslednjo fazo vrednotenja, pri kateri so upoštevali še druge vidike inovativnosti, vključno s senzorično oceno, poreklom surovin in aktualnostjo inovacije z vidika obogatitve ponudbe v posamezni kategoriji živil.
»Opažamo, da je delež prijavljenih živil z manj ugodno prehransko sestavo nižji, je povedala Kušarjeva, a so še vedno možnosti za izboljšave, na primer za zmanjševanje vsebnosti soli v pekovskih izdelkih, sladkorja v brezalkoholnih pijačah in mlečnih izdelkih. Posebna težava pa je zmanjševanje vsebnosti sladkorjev na račun dodajanja sladil, čeprav se jim želimo v izdelkih čim bolj izogniti.«
Osnovni namen nekomercialnega projekta, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje, je ozaveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila, in spodbujati gospodarstvo pri razvoju živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo, je povedal prof. dr. Igor Pravst. O uspešnosti projekta govori podatek, da je več kot 90 odstotkov vseh nagrajenih izdelkov od leta 2015 še vedno na policah.
Med prijavljenimi živili na letošnjem razpisu ni bilo nobenega mesnega izdelka. V zadnjih letih je bilo prijavljenih nekaj takšnih izdelkov, vendar niso prišli v ožji izbor zaradi previsoke vsebnosti soli.
