Med prioritetami slovenskega sodstva bodo kazenski postopki

Ob otvoritvi sodnega leta na vrhovnem sodišču predstavili prioritete v letošnjem letu.

 

sre, 14.02.2018, 15:57; spremenjen: 17:00

Kmalu o novem vodji specializiranega tožilstva

Državnotožilski svet bo predvidoma še pred koncem februarja odločil o predlogu za imenovanje Harija Furlana za vodjo specializiranega državnega tožilstva. Furlanu, ki je sicer edini kandidat za novega vodjo, se je mandat vodje skupine 28 tožilcev iztekel v začetku tega meseca, od 7. februarja pa funkcije in naloge iz pristojnosti vodje specializiranega tožilstva kot začasna vodja opravlja namestnica Darja Šlibar. Na vrhovnem tožilstvu pojasnjujejo, da je generalni državni tožilec Drago Šketa predhodno mnenje glede predloga za imenovanje vodje specializiranega tožilstva podal konec lanskega avgusta, minister Goran Klemenčič pa je predlog za imenovanje Furlana pripravil šele pred kratkim, ker je čakal na imenovanje novega državnotožilskega sveta.

Ljubljana - Izboljšanje kakovosti sodstva, krepitev vloge vrhovnega sodišča kot precedenčnega, izboljšanje dela v kazenskih postopkih in upravno sodstvo bodo tudi letos prioritete slovenskega sodstva, je ob otvoritvi sodnega leta dejal predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.

Kar zadeva kazenske postopke, v katerih se sicer najgloblje posega v človekove pravice, je po Florjančičevem mnenju prav, da je sodstvo poudarjeno izpostavljeno kritični javnosti, a v preteklosti opredeljeni cilji niso dosegli želenih rezultatov. Povečuje se število nerešenih zadev, še posebej na specializiranih oddelkih sodišč, ki obravnavajo najzahtevnejše in najobsežnejše zadeve, zato je bila sredi lanskega leta ustanovljena delovna skupina z nalogo, da prouči vzroke in opredeli možne rešitve.

Pospešek pri reševanju najtežjih kazenskih zadev, ki v javnosti tudi najbolj odmevajo, pričakuje tudi generalni državni tožilec Drago Šketa, ki si želi, da bi hitreje potekali tudi predkazenski postopki. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik, kjer imajo najbolj obremenjen specializirani oddelek, pravi, da lani niso uspeli obvladovati pripada kazenskih zadev, a če ne bi že pred leti uvedli nekaterih novih pristopov, bi bilo zdaj še slabše. Spomnil je, da je predlog za povečanje števila sodnikov na specializiranih oddelkih star že več kot eno leto, a na pravosodnem ministrstvu nanj niso niti odgovorili. Opozarja, da bo situacija le slabša, zato bi bilo treba takoj povečati število sistemiziranih sodniških mest in vključiti tudi sodnike z drugih sodišč, saj se bodo v nasprotnem tudi odmevne zadeve gospodarske kriminalitete obravnavale bistveno počasneje, kot bi pričakovala javnost.

Obremenjeno upravno sodstvo

Poleg izboljšanja na področju kazenskih postopkov predsednik vrhovnega sodišča Florjančič izpostavlja, da bo letos še bolj obremenjeno tudi upravno sodstvo. Predvsem zaradi reševanja množičnih upravnih sporov, povezanih z verifikacijo deviznih vlog varčevalcem podružnic Ljubljanske banke v Sarajevu in Zagrebu ter zaradi nove oziroma spremenjene zakonodaje na različnih področjih se povprečni časi reševanja daljšajo. Do konca minulega leta je bilo tako vloženih že čez 38.300 zahtevkov, upravno sodišče pa je dotlej prejelo 989 tožb.

Med prioritetami sodstva Florjančič izpostavlja tudi trajno nalogo izboljšanja kakovosti dela sodišč s ciljem, da se ob upoštevanju načela postopkovne pravičnosti zagotovijo še kakovostnejše sodne odločbe, ki bodo obrazložene v jeziku, razumljivem tudi za nepravnike. Želijo si tudi doseči, da bi vrhovno sodišče postalo precedenčno sodišče, saj ima kot najvišje sodišče v državi odločilno vlogo pri zagotavljanju enotne sodne prakse z odpravljanjem morebitnih neskladij, ki se ugotovijo v odločitvah sodišč. Da bi to dosegli, nameravajo letos med drugim ustanoviti posebno raziskovalno in analitsko službo pri vrhovnem sodišču, ki bi okrepila razsojanje na vrhovnem sodišču.

Razumljivejše sodbe

Prioritete, ki so si jih zastavili v sodstvu, vključujejo izboljšanje kakovosti tako v delu sodnikov kot v postopkih in delu sodnega osebja, zato so vpeljali mentorstvo za nove sodnike in sodnike, ki so zamenjali pravno področje. Posebno pozornost bodo namenili sodnemu osebju, zlasti tistim, ki se prvič srečajo z delom v sodstvu.

Florjančič poudarja, da je uspešnost sodnega dela v pomembnem delu odvisna od dobrega in korektnega dela tudi drugih deležnikov, na primer ministrstva za pravosodje, ki je poglavitni pripravljavec področne zakonodaje, a tudi zakonsko zadolžen za zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev in s tem za omogočanje uspešnega dela sodstva. Ministrstvo na tem področju še veliko dela, še posebej pri razrešitvi prostorskih pogojev vrhovnega sodišča in drugih rednih sodišč v Ljubljani, kjer se v zadnjih desetletjih po Florjančičevih besedah ni nič premaknilo z mrtve točke.

Manj nerešnih zadev

Sicer pa je število nerešenih zadev na slovenskih sodiščih tudi lani upadlo, skrajševal se je tudi povprečni čas reševanja . Medtem ko je bilo 2013. nerešenih več kot 300.000 zadev, jih je bilo lani 160.000. Ugodni trendi so tudi pri reševanju starejših zadev, spreminja pa se struktura nerešenih zadev - povečuje se število nerešenih pomembnejših, predvsem zemljiškoknjižnih zadev.

Povprečni čas reševanja vseh zadev se je tako znižal s 3,7 na 3,4 meseca, pri pomembnejših je ostal enak kot lani na 7,7 meseca, pri ostalih pa padel na 2,6 meseca.

Florjančič opozarja, da se je zmanjšalo tudi število sodnikov, in sicer na 890, kar pa se nakazuje kot doseganje dna še vzdržnega zmanjševanja, zlasti glede na nove pristojnosti, ki jih dobiva sodna veja oblasti in glede na vse večjo zahtevnost obravnavanih zadev.

Preliminarni rezultati zadnje, lanske raziskave o zadovoljstvu javnosti z delom sodišč in zaupanjem v sodstvo kažejo, da se je ocena splošne javnosti sicer dvignila, je pa malce nižja pri strokovni javnosti.

Današnje slovesnosti ob otvoritvi sodnega leta so se med drugim udeležili tudi generalni državni tožilec Drago Šketa, predsednik sodnega sveta Marko Novak, minister za pravosodje Goran Klemenčič, generalni državni odvetnik Jurij Groznik in predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Roman Završek, ki so podali svoje videnje delovanja sodstva ter možnih svojih prispevkov k njegovemu boljšemu delu.

Prijavi sovražni govor