Med stečajem Garanta odkrili toplo vodo

Pod tovarno so odkrili geotermalno vodo, ki bi lahko povečala skromno stečajno maso.

Objavljeno
23. januar 2014 07.17
Posodobljeno
23. januar 2014 09.00
Polzela, 22.1.204 - Ena izmed dveh vrtin, kjer so na obmoju tovarne Garant v steaju naleteli na termalno vodo.
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje
Polzela – Stečaj Garantna Polzela je doživel presenetljiv obrat. Vendar bo preteklo še kar nekaj vode, da bo znano, ali si od odkritja termalne vode pod propadlo tovarno pohištva upniki obetajo večje poplačilo, občina pa cenejšo preskrbo s toploto in turistični razvoj.

Stečajni upravitelj polzelskega Garanta Tomaž Kos te dni še zbira ponudbe za prodajo premičnin, ki jih bo letos skušal prodati. Garant kot celoto je hotel že predlani prodati za tri milijone evrov, vendar ni bilo kupca. Zbral je 578.000 evrov, a so večino porabili za stroške postopka, 240 upnikov, od tega 127 nekdanjih delavcev, pa je lahko za svojih 5,5 milijona evrov terjatev pričakovalo le drobiž.

Že ob uvedbi stečaja so delavci opozarjali, da je stečaj načrtovan, da bi se bodoči lastnik okoristil s termalno vodo na tem območju, za katero domačini vedo že stoletja. Potem pa je decembra na predlog občine Polzela Kos sodišču predlagal odobritev stroškov za raziskave in 14. decembra je podjetje Vrtine Palir na območju tovarne z dvema vrtinama 70 metrov globoko odkrilo geotermalno vodo temperature 21 stopinj Celzija in s pretokom 30 kubičnih metrov na uro.

»Po prvih ugotovitvah je vode dovolj tudi za uporabo, za ogrevanje. Ponovno bom dal oceniti vrednost nepremičnin družbe, saj jo odkritje povečuje in to bom upošteval pri prodaji,« pravi stečajni upravitelj Tomaž Kos.

Polzelski župan Jože Kužnik ostaja realen. Občina se pripravlja na gradnjo kotlovnice na lesno biomaso za daljinsko ogrevanje javnih stavb. Pozneje bi lahko v kotlovnico napeljali tudi geotermalno vodo, kar bi zaradi tega, ker bi jo z lesno biomaso morali samo dogrevati, stroške ogrevanja znižalo za več kot polovico. Ker lastnih sredstev nimajo, je najbolj verjetno financiranje prek javno-zasebnega partnerstva. Toda potem bi lahko daljinski sistem ogrevanja razširili in nanj priključili tudi stanovanjske bloke.

Ker je že do zdaj odkrite termalne vode dovolj, bi na Polzeli tudi radi z zasebnim kapitalom gradili toplice. Vendar samo dolgoročno, saj za zdaj tovrstnega zasebnega kapitala ni na pretek. Na Polzeli je sicer znano, da so ob Savinji številni izviri tople vode, pri katerih so v preteklosti domačinke pozimi prale perilo.