Tiskane izdaje
Postojna – Naselje Kremenca je kot ljubljanske Dravlje, koprski Markovec ali mariborska Borova vas. Prebivalci so že od petka brez elektrike in mnogi med njimi še vedno ne vedo, kdaj jo bodo dobili. V stanovanjih je le deset, dvanajst stopinj. Prezebajo družine z majhnimi otroki pa tudi starejši.
Domačini spremljajo, kako se v okoliških naseljih in bližnjih vaseh prižigajo luči, in čakajo. V torek so del Postojne sicer že priklopili na elektriko, toda več kot polovica gospodinjstev je bila v sredo še vedno v temi.
V šestih dneh so elektriko imeli samo štiri ali pet ur. Tisti, ki stanovanj niso mogli ogreti s pečmi na drva, plinskimi štedilniki ali kamini, so ves ta čas preždeli v mrazu. Živila so iz zamrzovalnika in hladilnika prestavili na balkon in ob večerih so se zgodaj odpravili spat. Kdor je lahko, je otroke odpeljal k prijateljem ali sorodnikom na toplo.
»Sprašujemo se, zakaj pristojni niso usposobili agregata, s katerim bi lahko zagnali toplarno na Volaričevi. Tako bi po enih informacijah lahko ogrevali 450 gospodinjstev, po drugih pa celo 730. Namesto tega gledamo, kako so se začele prižigati luči javne razsvetljave, kako se je razsvetlil trg pred Primorko, kako je elektriko dobila občinska zgradba. Predvsem nas moti, da nas niso obveščali, kaj se dogaja. Obvestila na lokalnem radiu, ki tudi ni oddajal ves čas, lahko spremljajo tisti, ki imajo radijske sprejemnike na baterije. Do spletne strani občine pa ne more dostopati nihče. Moji starši, denimo, niso vedeli, da morajo prekuhavati vodo, in so jo nekaj dni pili neprekuhano. Župana sem že v soboto opozoril, da bi potrebovali toplo točko, kjer bi se lahko domačini pogreli. Uredili so jo šele v sredo. Občina in civilna zaščita sta slabo koordinirali in vodili pomoč. V Pivki je bilo po mojih informacijah veliko bolje,« je bil kritičen Postojnčan Uroš Petohleb.
Tudi stanovalec Pivške ulice, ki ni hotel biti imenovan, je poudaril, da je informiranje prebivalcev v teh dneh šepalo. Gasilci so stanovalcem prek megafonov sporočili le, da bo v petek začel delovati zasilni dvajsetkilovatni daljnovod. »V našem naselju tudi nihče ni poskrbel za odstranitev nevarnih dreves. Stanovalci zato sami podiramo drevje, ki bi lahko padlo na avtomobile ali pločnike. V torek smo stopili v akcijo in šli do upravnika. Poklicali smo tudi civilno zaščito in gasilce, a smo bili prepozni. Agregati so bili že razdeljen.«
Petohleb je bil ogorčen, ker toliko časa niso poskrbeli za toplo točko; zdaj, kot pravi, čaj razdeljujejo taborniki odreda Kraški viharnik.
Na občini sicer odgovarjajo, da so za čaj in tople obroke poskrbeli že prej v domu za starejše. Tudi toplo točko v šolskem centru naj bi uredila občina, in to takoj, ko so imeli za to agregat, taborniki pa le pomagajo pri razdeljevanju hrane in pijače. Toda stanovalci so prve plakate z obvestili o topli točki opazili šele v sredo. »Še med vojno v Bosni smo bili bolje organizirani,« je občutja Kremenčanov jedrnato povzela ena od stanovalk.
Milan Štulc, občinski predstavnik za stike z javnostjo, odgovarja, da o tem, kje bodo nameščeni agregati, odločajo na Elektru Primorska. Pregled nad potrebami občanov imajo predstavniki civilne zaščite, občani pa se za pomoč obrnejo na številko 112, kjer klic preusmerijo na občinski štab. »Mrzlo je povsod tam, kjer še ni elektrike. Agregati, ki so prispeli, so prešibki za napajanje blokovskih naselij. Prosili smo za močnejše, a teh Slovenija nima. Del Kremence naj bi sicer bil z agregati 'pokrit' še danes,« je popoldne povedal Štulc.
