Bolniki bolj zaupajo preprodajalcem konoplje  

Zdravniki imajo o konoplji pomisleke, posebnega zanimanja za legalna zdravila ni zaznati niti med zdravniki niti med bolniki.

Objavljeno
03. maj 2016 22.57
Helena Kocmur
Helena Kocmur
Ljubljana – Medtem ko pri nas obilno cvetita sivi in črni trg s pripravki iz konoplje, posebnega zanimanja za legalna zdravila ni zaznati niti med zdravniki niti med bolniki. Zdravniki so previdni, saj gre vendarle za drogo, bolniki pa ne zaupajo (pre)prodajalcem.

V podjetju Lenis, kjer že dobro leto uvažajo sintetični CBD, pravijo, da navala na ta zdravila ni, niti ga ni bilo mogoče pričakovati, saj je uporaben pri hudih bolnikih, ki jim druga zdravila ne pomagajo. Podatkov o tem, kako pogosto se zdravilo predpisuje, nam direktor podjetja Branko Huč ni hotel zaupati, saj da gre za poslovno skrivnost, je pa povedal, da so sintetični CBD v večji količini uporabili samo v študiji na pediatrični kliniki, kjer so preverjali učinek zdravila pri otrocih z epilepsijo. »Zdravniki se radi poskušajo izogniti odgovornosti, in dokler ne bo jasnega stališča bodisi zdravniške ali lekarniške zbornice bodisi katere druge organizacije, ki bo določila, kako se ta zdravila predpisujejo, tega ne bo prav veliko,« pravi Huč.

Kljub temu se v podjetju, kjer se ukvarjajo predvsem z dobavo neregistriranih in redkeje uporabljenih zdravil, pripravljajo tudi na uvoz naravnih učinkovin konoplje, ki so pri nas dovoljene od marca. Na vprašanje, ali je med tujimi farmacevtskimi družbami sploh zanimanje, da ta zdravila pripeljejo na majhen slovenski trg, Huč odgovarja: »Dokler bo delež črnega trga tako velik, kot pravijo nekateri, bo gotovo tudi nekaj zanimanja ponudnikov. Nisem pa prepričan, da se bo katera farmacevtska družba odločila za registracijo zdravila v Sloveniji. Glede na kakovost in ceno registriranih zdravil tudi menim, da je bolje uvoziti učinkovino, ki jo potem farmacevti v lekarnah lahko prirejajo oziroma kombinirajo THC in CBD za različne indikacije, ki jih zdravniki individualno predpisujejo bolnikom,« meni Huč.

Kdaj bo naravna učinkovina v slovenskih lekarnah, je odvisno predvsem od potreb trga. »Tudi sintetični CBD smo uvozili šele takrat, ko je zakonodajalec to omogočil in ko smo dobili povpraševanje zdravnikov. Za naravne pripravke povpraševanja še ni bilo.« Bolniki se verjetno še vedno odločajo predvsem za črni trg, saj pričakujejo cenejše pripravke, ki pa so precej manj čisti od legalnih farmacevtskih učinkovin, razlaga farmacevt.

Počasno in previdno uvajanje

»Zdravniki so bolj konservativni pri svojih odločitvah, kar je tudi prav, saj je treba nova zdravila vedno uvajati počasi in previdno. Zdravniki in pacienti se morajo tej novosti prilagoditi, kar zahteva določen čas,« meni Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Težavo vidi predvsem pri določanju indikacij in doziranj, za kar bi zdravniki potrebovali več znanja in dodatnih izobraževanj.

Vendar imajo po Hučevem mnenju prav zdravniki in farmacevti pomembno vlogo pri preusmerjanju bolnikov s črnega na legalni trg s konopljinimi učinkovinami. Jasno bi morali povedati, za katere indikacije bi bilo smiselno ta zdravila uporabljati in določiti koncentracije oziroma smernice predpisovanja, vendar je težko najti strokovnjaka, ki bi se tega lotil. »Nihče noče biti med svojimi kolegi označen za pobudnika predpisovanja 'drog'. Hkrati pa brez težav predpišejo močna pomirjevala ali morfinske protibolečinske analgetike, ki so prav tako težka zdravila,« je kritičen Huč.

Zavajanje potrošnikov

Verjetnost, da se bo še naprej ohranil sivi trg z učinkovinami, pri katerih sta negotova kakovost in način uporabe, je tako še velika.

Največja težava je, meni Tomaž Koren iz nevladne organizacije Konoplja.org, da številni ponudniki izdelke, ki imajo zakonsko dovoljeno vsebnost THC (do 0,2 odstotka), tržijo kot zdravilne učinkovine, v resnici pa so le bolj ali manj kakovostni prehranski dodatki z blagimi koristnimi učinki. »Ker marsikateri proizvajalec ne upošteva standardov, je kakovost teh preparatov lahko zelo sporna. Tudi ko gre samo za prehranske dodatke, mora biti kupec zaščiten,« pravi Koren. To, da prehranske dodatke oglašujejo kot zdravila, je resno zavajanje potrošnikov, saj tako majhne vsebnosti THC in CBD v resnici nimajo zdravilnih učinkov.