Ljubljana – V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije ob nedavnem primeru, ko je zdravnik v UKC Ljubljana domnevno povzročil smrt sicer neozdravljivo bolnemu bolniku z odmerkom kalija, poudarjajo, da morajo imeti medicinske sestre možnost avtonomno, odkrito in brez strahu opozoriti na strokovne dileme ter odklone pri zdravljenju bolnikov.
Zdaj že odpuščeni zdravnik z nevrološke klinike UKC Ivan Radan je namreč konec prejšnjega leta medicinski sestri naročil, naj pripravi kalijev klorid za infuzijo. Medicinski sestri, ki je bila navzoča dogodku, so sicer po zagotovili vodstva UKC Ljubljana na četrtkovi novinarski konferenci ponudili oporo in pomoč.
V zbornici zdravstvene nege ob tem poudarjajo, da bolniška postelja zagotovo ni prostor za razreševanja medosebnih odnosov in pogojev dela. Takojšnje ukrepanje vodstva UKC Ljubljana pozdravljajo, ob tem pa vse zdravstvene ustanove pozivajo k ustvarjanju delovnega okolja, kjer bodo lahko sodelavci v timu, ne glede na svoj položaj, spregovorili avtonomno, odkrito in brez strahu.
UKC Ljubljana ustanavlja nov paliativni oddelek
V kliničnem centru so ugotovili, da je paliativna nega na nezadovoljivi ravni, zato bodo šli v ustanovitev novega takšnega oddelka. Po besedah strokovnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Sergeja Hojkerja je treba paliativno oskrbo v UKC izboljšati.
S tem bodo po njegovih besedah lahko v večji meri pripomogli k olajšanju obravnave zelo bolnih bolnikov in lajšanju njihovih bolečin.
Paliativna oskrba se po besedah zdravnice z UKC Majde Benedik Dolničar začne, ko zdravniki prepoznajo, da je bolnik neozdravljivo bolan, in jo izvajajo pred smrtjo, pa tudi potem, ko se nudi podpora svojcem pri žalovanju. Predvsem pa se paliativna oskrba prilagaja potrebam, željam bolnika in svojcev, je na četrtkovi novinarski konferenci UKC pojasnila Benedik Dolničarjeva.
Nikoli pa paliativna oskrba ne »skrajšuje življenja oz. povzroča, da bi smrt nastopila prezgodaj«. Smrt pa se z medicinskimi ukrepi po njenih besedah ne sme odlašati takrat, ko se prepozna, da so vsi ti nadaljnji ukrepi samo breme bolniku. Dobra paliativna oskrba pomeni, da bolnik ne trpi, je dodala.
Poleg tega bodo na UKC po Hojkerjevih besedah preverili in uskladili smernice s prenovljenimi smernicami Komisije RS za medicinsko etiko, ki je v torek sprejela strokovna priporočila za zdravljenje v intenzivni medicini. Priporočila določajo, da ko nadaljnje zdravljenje pri umirajočem ni več v dobro bolnika oz. več nima smisla, se lahko začnejo postopki za prenehanje zdravljenja.