Medvedi in vozniki varni drug pred drugim

Interaktivni znaki bodo opozarjali na nevarnost trka z medvedom.

Objavljeno
21. februar 2016 22.26
Dragica Jaksetič
Dragica Jaksetič
Med letoma 2005 in 2014 so ceste in železnice med medvedi zahtevale krvav davek, saj jih je v bližnjih srečanjih z avtomobili in vlaki poginilo 156. Cilj projekta Life Dinalp Bear je zmanjšati povoze za tretjino.

Prve štiri so postavili na dveh za medveda najbolj nevarnih odsekih na regionalni cesti Ljubljana–Kočevje, pri Jasnici in pri Ortneku, Dars z zvočnimi odvračali pravkar opremlja gorenjske avtocestne priključke.

Ko bo v bližino odsekov, ki sta opremljena z novimi znaki, zašel medved ali katera druga večja žival, bodo prometni znaki z utripanjem voznike opozarjali na nevarnost. Dinamični prometni znaki so pri nas nov način opozarjanja na nevarnost trka z medvedom in drugimi večjimi živalmi. Skupaj z drugimi odvračalnimi sistemi, ki so jih postavili v okviru projekta Dinalp Bear, bi radi skupen povoz medvedov zmanjšali za 30 odstotkov, na cestah in železnicah, kjer so izvedeni ukrepi, za polovico, na avtocestah pa naj ne bi več bilo povozov. Strokovnjaki opažajo, da je več povozov v letih, ko so v Sloveniji slabši obrodi glavnih gozdnih drevesnih vrst.

Učinek utripajočih znakov

Znake so postavili na stečinah divjadi, saj je tam verjetnost povoza še posebno velika. Na osmih kilometrih ceste Ljubljana–Kočevje, kjer je bilo v desetih letih povoženih 28 medvedov, bodo v tem letu postavili še zvočna odvračala, ki z zvokom visokih frekvenc živali odvračajo od prečkanja ceste. »Ko se zdaj peljemo mimo običajnih prometnih znakov divjad na cesti, jih skoraj ne opazimo. Pričakujemo, da bo učinek znakov, ki bodo utripali ob nevarnosti, večji. Tuje izkušnje so dobre, nas pa zanima, kako bo to delovalo pri nas, koliko ljudi bo resnično zmanjšalo hitrost, ko bodo pripeljali do takšnega znaka. To bomo merili,« pojasnjuje koordinator projekta Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Dr. Ida Jelenko Turinek iz podjetja Erico Velenje pojasnjuje, da bodo do konca leta postavili še en takšen sistem, lokacije pa še niso izbrali.

Nič bolje kot na kočevski cesti se medvedom ne godi v njihovem življenjskem prostoru, presekanem z vzporedno potekajočima avtocesto in železnico od Ljubljane proti Primorski. Na primorski avtocesti je poginila večina od 14 medvedov, ki so v letih od 2005 do 2014 končali na slovenskih avtocestah. Najbolj črna statistika na železnici je zlasti med Logatcem in Postojno ter Postojno in Prestrankom, kjer je bila povožena večina od 64 medvedov, za katere je bil usoden vlak. »Zagotovo je vsak dodaten način opozarjanja voznikov ali način, da prostoživeče živali prosto prehajajo prometnice, dobrodošel. Na našem območju bi bila nujna postavitev zelenega mostu, saj na primorski avtocesti ni nobenega,« meni Peter Krma iz postojnske enote ZGS. Vendar Darsa primorskega ekodukta še vedno ne načrtuje, zato bodo varnost medvedov in voznikov poskušali izboljšati z zvočnimi odvračali in ovirami.

Avtocesto bo varoval električni pastir

Partnerji v projektu Life Dinalp Bear so že postavili zvočna odvračala na drogovih ob tirih na najbolj kritičnih točkah za medvede, med Rakekom in Uncem in med Postojno in Prestrankom. Kot je pojasnil Rok Černe, odvračala delujejo tako, da še preden pride vlak v bližino živali, medveda odpodi neprijeten, piskajoč zvok, ki ga sproži senzor. Da medvedi ne bi plezali na primorsko avtocesto, pa bodo Erico Velenje, ZGS in Dars do konca marca med Uncem in Logatcem ter med Ravbarkomando in Uncem postavili električnega pastirja na zunanji strani ograje, na obeh straneh avtoceste po 15 kilometrov.

Ukrepa pa tudi Dars sam. Pojasnili so, da so že postavili električnega pastirja na avtocesti pri Trebnjem, ki še ni v funkciji, v teh dneh pa začenjajo postavljati sisteme preprečevanja vstopanja divjadi na avtocesto z zvočnimi odvračali na cestnih priključkih na celotnem gorenjskem kraku in na priključku Razdrto.