Tiskane izdaje
Črnci - Konec prejšnjega tedna je postala pravnomočna odločba slovenskega Ministrstva za kulturo, s katero je to zavrnilo denacionalizacijsko zahtevo potomcev avstrijskega kralja kave Juliusa Meinla za vračilo dvorca Friedenau oziroma Meinlovega gradu v Črncih pri Apačah. Odvetniki družine Meinl niso uporabili nadaljnjih možnih pravnih sredstev, zato je sedaj upokojeni podjetnik Štefan Ščančar dokončno postal pravi lastnik propadajočega poslopja in zanj že išče kupce preko spletnega oglasa. Ponuja ga za 220.000 evrov.
Meinlov grad je bil sicer predmet denacionalizacijskega zahtevka že od začetka denacionalizacije po slovenski osamosvojitvi, vendar ga je stečajni upravitelj Kmetijstva Črnci Miran Žilavec kljub temu leta 2000 v stečajnem postopku prodal Ščančarju. Sedaj Žilavec trdi, da je takrat za izločitev iz denacionalizacije in za prodajo dvorca imel pozitivno mnenje Vrhovnega sodišča RS, vendar nam o tem do sedaj ni pokazal nobenega dokumenta, ki bi potrjeval njegove navedbe. Štefan Ščančar pa nasprotno trdi, da je bil zaveden in da je zato, ker je Meinlov grad kljub vsemu ostal v denacionalizacijskem postopku, moral šestnajst let čakati na konec tega postopka. Sedaj posebnega veselja nad tem, da je dokončno lastnik, ne kaže. "Ob nakupu sem imel velike načrte, pripravljali smo projekte, v dvorcu smo hoteli urediti visokocenovno zdravstveno ali varstveno ustanovo za starejše, toda denacionalizacija je ovirala vse. Zato vsa ta leta v dvorec nisem vlagal in ga nisem obnavljal razen najnujnejših posegov, seveda pa sedaj več nimam namena sam investirati vanj," nam je dejal včeraj.
Zato Ščančar sedaj dvorec že prodaja preko oglasov na spletu in pravi, da so se mu že oglasili trije ali štirje resni kupci iz Slovenije in iz tujine, ki so si dvorec tudi že ogledali. Septembra letos je ponudbo za prodajo dvorca poslal tudi na občino Apače, pa so mu na kratko odgovorili le, da občina ni zainteresirana za nakup.
"O odkupu Meinlovega dvorca na občini nikoli nismo razmišljali, saj nam naš skromni proračun tega preprosto ne dovoljuje. Samo odkup namreč ne bi bil dovolj, ampak bi bilo treba potem veliko več denarja vložiti v obnovo dvorca in pozneje v njegovo redno vzdrževanje. Tudi možnosti, da bi se s tem projektom prijavili na razpise za evropska sredstva, ne vidimo, zato nas nakup ne zanima. Bi pa bili veseli, če bi Štefanu Ščančarju ali kakšnemu njegovemu kupcu uspelo grad obnoviti in mu dati vsebino," nam je dejal apaški župan Franc Pižmoht.
Po grobih ocenah strokovnjakov bi obnova precej propadlega dvorca stala kašna dva milijona evrov, zato primernega kupca ne bo lahko najti. Poleg visoke cene prenove pa utegnejo uspešno prodajo ovirati tudi neurejena lastniška razmerja, saj je tudi po prodaji dvorca Ščančarju lastnica enega stanovanj v njem ostala Tovarna močnih krmil Črnci. Ta je sedaj v stečajnem postopku in stečajna upraviteljica se s Štefanom Ščančarjem že dogovarja za prodajo tega stanovanja. Tretja ovira so lahko stanovalci v dvoriščnih objektih. Trije najemniki so tam brez najemnih pogodb, hčerka enega od njih bi rada dvoriščno hiško, v kateri stanujejo, odkupila. "Najemnike sem "podedoval" ob nakupu dvorca in jih nisem hotel metati na cesto. A ker vse do sedaj nisem vedel, kako se bo končala zgodba z denacionalizacijo, z njimi nisem sklenil najemnih pogodb. Prodaja po delih seveda ni mogoča, saj prodajam ves kompleks dvorca skupaj z dvoriščem in spremljajočimi stavbami, kaj bo z najemniki, pa bo stvar dogovora z novimi lastniki, ko bodo ti prišli," pravi Ščančar.
