Meinlovim bodo januarja morda začeli vračati zemljišča

Kmetijsko ministrstvo je dvakrat razveljavilo zavrnilno odločbo upravne enote Gornja Radgona, zato se bo zdaj začelo vračanje zemljišč, a zavezanci bodo vračilu ugovarjali.

Objavljeno
16. december 2015 16.59
Jože Pojbič
Jože Pojbič

Gornja Radgona − Upravna enota v Gornji Radgoni bo za januar razpisala prvo ustno obravnavo z zavezanci in upravičenci za vračilo kmetijskih zemljišč nekdanjega avstrijskega kralja kave Juliusa Meinla v Apaški dolini. Najprej bodo na vrsti zemljišča, ki jih ima zdaj v lasti država oziroma Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, zemljišč v lasti posameznikov pa verjetno ne bodo vračali v naravi.

Kljub temu namreč, da je radgonska upravna enota kar dvakrat zavrnila denacionalizacijski zahtevek Meinlovih potomcev, so ti nazadnje uspeli s pritožbo na kmetijskem ministrstvu. Upravna enota je vztrajno zavračala zahtevek Meinlovih predvsem zato, ker ti niso mogli z verodostojnim dokumentom dokazati, da Julius Meinl na kritične datume ni bil (tudi) avstrijski državljan. Avstrijski in nemški državljani, ki so jim po drugi svetovni vojni jugoslovanske oblasti nacionalizirale premoženje, so namreč imeli po avstrijski državni pogodbi ali po nemško-avstrijski finančni izravnalni pogodbi pravico v Avstriji dobiti odškodnino za odvzeto premoženje in zato po zakonu o denacionalizaciji ne morejo biti denacionalizacijski upravičenci v Sloveniji.

Toda Meinlovi potomci so prek svojih odvetnikov ves čas dokazovali, da je Julius Meinl med obema vojnama postal jugoslovanski državljan in s tem avtomatsko izgubil avstrijsko državljanstvo ter da zato sploh ni bil upravičen do odškodnine v Avstriji. Od avstrijskih uradnih organov pa jim ni uspelo dobiti nobene verodostojne listine, ki bi to tudi nedvoumno dokazovala. Šele po že drugi negativni odločbi upravne enote so odvetniki Meinlovih od magistrata mesta Dunaj dobili dopis, s katerim na magistratu »s prevladujočo verjetnostjo« ugotavljajo, da je Julius Meinl avstrijsko državljanstvo izgubil najkasneje z začetkom veljavnosti St. Germainske državne pogodbe leta 1920. Na podlagi tega dokumenta je kmetijsko ministrstvo v pritožbenem postopku sklenilo, da so Meinlovi vendarle upravičeni do denacionalizacije.

Zdaj bo upravna enota torej začela deloma v naravi, deloma pa z odškodninami vračati okrog 236 hektarov kmetijskih površin v Apaški dolini, toda prav na ustnih obravnavah z zavezanci za vračilo zemljišč se utegne spet zaplesti, saj ti po naših informacijah nameravajo ugovarjati odločitvi kmetijskega ministrstva. Danilo Rihtarič, direktor Kmetijstva Črnci, ki obdeluje kakšnih 80 hektarov skladovih polj, ki so predmet vračanja, pravi, da sami že pripravljajo ugovor, saj se njim in njihovim odvetnikom zdi neverjetno, da ministrstvo odobri vračanje na podlagi nekega dopisa, ki nekaj ugotavlja »s pevladujočo verjetnostjo« in brez listinskih dokazov. V ugovorih pa se bodo zavezanci morda sklicevali tudi na dokument, ki ga je v avstrijskih arhivih izbrskal Roman Leljak in ki menda dokazuje, da je družina Meinl leta 1967 v Avstriji dobila 1,25 milijona avstrijskih šilingov odškodnine za po vojni odvzeto premoženje.

V kratkem se bo verjetno začel tudi postopek vračanja dvorca Firedenau oziroma Meinlovega gradu, ki je zato, ker je kulturni spomenik, v pristojnosti ministrstva za kulturo. Tam so najprej čakali na razplet denacionalizacijskega postopka zemljišč, tako da postopka še vedno niso začeli, po naših neuradnih informacijah pa se bo to zgodilo kmalu. Toda še pred odločanjem o vračanju gradu Meinlovim potomcem bo treba razrešiti lastniško zagato, saj je stečajni upravitelj Kmetijstva Črnci Miran Žilavec grad leta 2000 na dražbi prodal kot del stečajne mase prekmurskemu obrtniku Štefanu Ščančarju. Najprej bo torej treba dokazovati ničnost te prodaje, saj dvorca, ki je bil predmet denacionalizacijskega zahtevka, stečajni upravitelj ne bi smel prodati.

Štefan Ščančar se strinja s tem, da se kupo-prodajna pogodba razveljavi, pri tem pa pričakuje, da mu bodo vrnili vsaj kupnino in denar, ki ga je v petnajstih letih od nakupa vložil v tekoče vzdrževanje. Sam pravi, da je na začetku imel z dvorcem velike načrte, a se je kmalu izkazalo, da s prodajo ni bilo vse v redu, in od takrat zgolj čaka, kaj se bo zgodilo v denacionalizacijskem postopku. »Za zdaj me v zvezi z dvorcem ni poklical še nihče, ne Meinlovi dediči in ne z ministrstva za kulturo, ki bi moralo voditi denacionalizacijski postopek. Upam, da se bo to zgodilo kmalu in da bo enkrat konec teh zapletov,« nam je dejal.