Tiskane izdaje
Apače - Gornjeradgonska upravna enota je v denacionalizacijskem postopku vračanja premoženja Juliusa Meinla v zadnjih dveh leti trikrat zavrnila vračilo 236 hektarjev kmetijskih površin in gozdov v Apaški dolini. Na zadnji, tretji zavrnitveni sklep, ki ga je izdala letos spomladi, se zastopniki družine Meinl niso več pritožili in ta teden je postal pravnomočen.
Upravna enota je kljub temu, da ji je kmetijsko ministrstvo pred tem dvakrat razveljavilo sklep o zavrnitvi vračila premoženja, še v tretje trmasto vztrajala pri svoji odločitvi, ker so bili prepričani, da Meinlovi zastopniki niso uspeli dokazati, da avstrijski kralj kave Julius Meinl na presečne datume ni imel avstrijskega državljanstva. Ker ni bilo verodostojnega dokazila, da državljanstva ni imel, so sklepali, da ga je imel in da je zato kot avstrijski državljan po avstrijski državni pogodbi ali po nemško - avstrijski Finančno izravnalni pogodbi (FIP) imel pravico do odškodnine v Avstriji. Takšna možnost pa pomeni, da Meinl ne more biti denacionalizacijski upravičenec v Sloveniji.
Edino pisno potrdilo, ki so ga zastopniki družine Meinl v postopku dokazovanja (ne)državljanstva Juliusa Meinla dobili v Avstriji, je bilo mnenje dunajskega magistrata, ki je brez listinskih dokazov "s prevladujočo verjetnostjo" ugotovil, da naj Herman Julius Meinl na presečne datume ne bi imel avstrijskega državljanstva. "S takšnim mnenjem, ki sploh ni uradni dokument in ki trdi, da je nekaj verjetno, se nismo mogli strinjati, zato smo vztrajali pri svoji odločitvi," je včeraj dejal načelnik UE Gornja Radgona Marjan Potisk. Zadeva Meinl je bila zadnja nerešena denacionalizacijska zadeva na tej upravni enoti, skupaj z njo so jih v več kot dveh desetletjih rešili 768.
Danilo Rihtarič, direktor Kmetijstva Črnci in Kmetijske zadruge Radgona je z izidom zadnjega postopka zelo zadovoljen. "Kmetijstvo Črnci sicer obdeluje le okrog 40 hektarjev površin, ki so bile predmet denacionalizacijskega zahtevka Meinlovih, precejšen del od 236 zahtevanih hektarjev pa so od Sklada kmetijskih zemljišč najeli kmetje, ki so člani naše zadruge. Če bi morali polja vrniti, marsikateri ne bi mogel več kmetovati."
Zelo verjetno se bo podobno kot s kmetijskimi površinami zgodilo tudi z dvorcem Friedenau oziroma Meinlovim gradom. Na ministrstvu za kulturo, ki je pristojno za vračanje tega dvorca zato, ker je kulturni spomenik, so namreč te dni napisali sklep, ki ga minister včeraj še ni podpisal in nam zato njegove vsebine še niso izdali. A iz zanesljivih virov smo izvedeli, da je tudi njihova odločitev negativna, da torej Meinlovim tudi dvorca ne bodo vračali. Ta bo potem ostal v lasti prekmurskega obrtnika Štefana Ščančarja, ki ga je pred leti kupil v stečajnem postopku Kmetijstva Črnci, ne vedoč, da stečajni upravitelj dvorca zato, ker je bil predmet denacionalizacijskega zahtevka, ne bi smel prodati. Če je odločba ministrstva res negativna in bo postala pravnomočna, bo dvorec poskušal prodati, nam je dejal včeraj. Ponudil ga je že občini Apače, a župan za nakup ni zainteresiran, menda pa ima tudi interesente za nakup iz tujine, nam je dejal.
