»Meje varčevanja so v UKC Maribor že dosežene«

Maribor – »Ob vseh varčevalnih ukrepih je včasih zelo težko ohranjati nivo, ki ga imamo,« pravi nova (stara) strokovna direktorica univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Darja Arko. Po prvem štiriletnem mandatu ji bo v ponedeljek začel teči drugi, med glavnimi izzivi pa vidi novo onkologijo in urgenco.

Kakšen napredek na strokovnem področju je UKC Maribor doživel v času vašega prvega mandata?

Ko se ozrem nazaj, se mi zdi, da smo večino časa porabili za ukvarjanje z organizacijskimi zadevami zaradi varčevalnih ukrepov, a tudi na strokovnem področju je bil v teh letih storjen korak naprej. Vzpostavili smo sistemsko zdravljenje bolnikov z rakom prebavil, stekel je program Dora, na pediatriji smo uvedli pomembno novost, to je 24-urno pripravljenost zdravnikov intenzivistov in ekip za transport malih bolnikov k nam. Prav tako je pri nas začela delovati forenzična psihiatrija.

Ali se je v času, odkar ste strokovna direktorica, število kliničnih oddelkov povečalo?

Ohranili smo takšen obseg, kot je bil pred štirimi leti − to je štiri klinike s kliničnimi oddelki. Imamo pa še dva samostojna oddelka, oddelek za očesne bolezni in oddelek za ORL, ki izpolnjujeta vse kriterije za naziv klinika. Oba sta pripravila vlogi, ki smo ju že pred časom poslali na ministrstvo za zdravje, a ne vemo, zakaj naziva ne pridobita. To je zelo nestimulativno za druge oddelke.

Ali ste v UKC že prišli do meje, ko bo varčevanje vplivalo na kakovost dela?

Po moji oceni so meje varčevanja, vsaj v UKC Maribor, že dosežene. Kljub temu si upam trditi, da nivo strokovnega dela ne bo upadel, je pa vprašanje, kaj bo z obsegom dela. Lahko da bomo operirali ali pregledali kakšnega pacienta manj, čakalne dobe se bodo podaljšale ...

Kateri je vaš največji izziv na strokovnem področju v novem mandatu?

Zelo bom vesela, če nam bo uspelo ohraniti tak nivo strokovnega in znanstveno-raziskovalnega dela, kot pritiče terciarni instituciji. Od konkretnih strokovnih projektov pa sta pred nami dva velika, nov onkološki oddelek in urgentni center, ki bosta zahtevala ogromno energije. Eno je zgraditi nov objekt, drugo pa poskrbeti, da v njem vse funkcionira, tako kot je treba.

Pred leti je bilo precej govora o situaciji na kliniki za pediatrijo in o nujnosti nadzidave objekta. Projekt zdaj stoji ali ni več potreben?

Ta projekt je bil predviden, da ga boo financirali ministrstvo, mariborska občina in UKC. Ocenjen je na šest milijonov evrov, pri čemer naj bi vsak zagotovil tretjino denarja. Stvari so se zapletle, tudi kar se tiče dovoljenja za nadgradnjo, ki bi jo opravil arhitekt z avtorskimi pravicami za stavbo. Projekt je še vedno aktualen, vendar bo treba rešiti te težave, vključno s financiranjem.

Medtem je gradnja novega onkološkega oddelka že končana.

To je bil eden od zelo uspešnih gradbenih projektov v slovenskem zdravstvu, saj je bil zgrajen v predvidenem roku oziroma še celo nekoliko prej. Trenutno imamo v stavbi nameščena dva linearna pospeševalnika, torej operemo za obsevanje, druge medicinske in pohištvene opreme pa še ni.

Kdaj bo ta oddelek, ki bo omogočil celovito oskrbo onkoloških bolnikov, zaživel?

Računamo, da bi začeli z obsevanjem prvih bolnikov konec tega ali v začetku prihodnjega leta. V letošnjem finančnem načrtu smo predvideli kader, ki bo potreben za celoten oddelek, za dejavnost radioterapije in internistične onkologije, to je 70 ljudi. Radioterapija bo za nas popolnoma nova dejavnost, kjer bomo začeli iz nič. Pri tem bomo v prehodnem obdobju, dokler ne bomo mogli sami zagotoviti vsega potrebnega kadra, sodelovali z Onkološkim inštitutom v Ljubljani.

Težave s kadri se obetajo tudi v novem urgentnem centru, saj se zdravstveni dom ne strinja, da bi UKC prevzel njegove specialiste urgentne medicine.

Strokovno je stvar popolnoma jasna. Kompletna urgentna služba se mora organizirati v okviru bolnišnice. Čeprav želijo v zdravstvenem domu obdržati to dejavnost, mislim da bomo morali poslušati stroko. Drugače bo šlo za politično odločitev.

Ali je ta čas v UKC zaposlenih več zdravnikov kot pred štirimi leti?

Povečalo se je število tako specialistov in specializantov kot pripravnikov. Trenutno imamo 315 specialistov, pred štirimi leti jih je bilo 305. Specializantov imamo 163, pred štirimi leti 118. Najbolj se je število zdravnikov povečalo na oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo ter na radiološkem oddelku, saj je bil tam največji deficit.

Pogosto poslušamo o pomanjkanju kadra, a UKC je, denimo, vodji oddelka za plastično kirurgijo odobril kar devetmesečni odhod v tujino. Ali ga torej ne potrebujete?

Seveda predstojnika oddelka potrebujemo. Z željo dr. Erika Vrabiča, da bi odšel v tujino, sem bila seznanjena tik pred novim letom, a takrat smo se dogovorili za tri mesece. To se mi je zdel razumen rok. Pri nadaljnjih dogovorih pa nisem več sodelovala.

Čdalje več mladih zdravnikov pri nas ne dobi službe, kako bi lahko rešili ta problem?

Ko so naše generacije zaključevale študij, je zdravnik z diplomo medicinske fakultete po pripravništvu lahko začel samostojno opravljati delo na primarnem nivoju. Tega zdaj ni. S takim načinom dela bi lahko ubili dve muhi na en mah. Mlade, ki ne dobijo službe, bi zaposlili, hkrati pa rešili problem deficita na primarnem nivoju. Mislim, da sta naši medicinski fakulteti tako dobri, da v šestih letih študija naučita dovolj za samostojno delo.