Ljubljana - V tokratni anketi Dela so njeni avtorji sodelujoče vprašali, ali kupujejo v Mercatorjevih trgovinah. Da kupujejo, je odgovorilo 76,4 odstotka, da ne, pa 23,6 odstotka vprašanih. Zanimiva je primerjava z odgovori, ki so jih sodelujoči v anketi na enako vprašanje podali leta 2006. Takrat je namreč pritrdilno odgovorilo 88,2 odstotka, da ne kupujejo v Mercatorju pa 11,8 odstotka vprašanih.
Na vprašanje, ali bi še kupovali v Mercatorju, če bi ga prevzeli tujci, je 63,9 odstotka odgovorilo z da, 30,6 odstotka pa, da ne bi več kupovali pri najboljšem sosedu. Primerjava z letom 2006 pokaže spremembo v dojemanju lastništva, saj je takrat z da odgovorilo 73,7 odstotka vprašanih, 13 odstotkov pa je zatrdilo, da v Mercatorju, če bi ga prevzeli tujci, ne bi več kupovali.
Avtorje ankete je zanimalo tudi, kaj bi bilo za Mercator najbolje. Da bi bilo najbolje, da ga prevzame domači investitor, je menilo 52,2 odstotka vprašanih (leta 2006 je tako menilo 63,6 odstotka vprašanih), 33,3 odstotka je menilo, da bi bilo najbolje, da ostane družba z razpršenim lastništvom (leta 2006 22,5 odstotka), 6,7 odstotka je prepričanih, da bi bilo bolje, če ga prevzame tuj investitor (leta 2006 3,4 odstotka), 7,8 odstotka (leta 2006 10,5 odstotka) pa o tem nima nobenega mnenja.
Vlada pripravlja nov zakon, ki naj bi dodatno obdavčil študentsko delo. Anketarje je zanimalo, kdo bi po mnenju vprašanih moral plačati večino študijskih stroškov. Največ, 49 odstotkov, je prepričanih, da bi to morala biti država, 44 odstotkov meni, da bi si morala stroške polovično deliti država in študent, 4,3 odstotka pravi, da bi stroške študija moral plačati študent oziroma njegovi svojci.
Na vprašanje, kakšen se jim zdi položaj študentov danes, je 40,9 odstotka vprašanih odgovorilo, da slabši, kot je bil, 31 odstotkom se zdi enak, 21,7 odstotka je prepričanih, da je boljši, 6,4 odstotka pa o tem nima nobenega mnenja. Prejšnji torek je v Ljubljani potekal protestni shod študentov, zato je avtorje ankete zanimalo, ali sodelujoči v anketi vedo, zakaj so protestirali. Največ, 42,1 odstotka je odgovorilo, da ne pozna razlogov za protest, 34,6 odstotka pravi, da razloge pozna le deloma, 23,2 odstotka pa, da razloge pozna. Velika večina vprašanih, 82,1 odstotka, je zagotovila, da podpira zahteve študentov, 16,9 odstotka pa, da jih ne podpira.
Na vprašanje, kdo naj sodeluje pri urejanju problematike študentskega dela, so lahko sodelujoči izbrali več odgovorov, zato seštevek presega sto odstotkov. Tako je 58,2 odstotka vprašanih prepričanih, da naj zato poskrbi pristojno ministrstvo, 48,9 odstotka meni, da je za to poklicana vlada v celoti, 44,3 odstotka bi vse skupaj prepustilo študentom, 30,5 odstotka pa meni, da bi se s tem morali ukvarjati študentski servisi.
Iz tiskane izdaje Dela