Mesec dni časa za iskanje prihrankov
Zamrznitev proračuna: Zaradi višjih socialnih pomoči manj denarja za druge namene
Odpri galerijo
Slovenska vojska FOTO: Tadej Regent/Delo
Ljubljana – Zaradi predvolilnega povišanja socialne pomoči bo letos za nekatere druge namene na voljo manj denarja od predvidenega. Vlada je namreč začasno zamrznila državni proračun in mora v mesecu dni najti za okoli 50 milijonov evrov prihrankov. Sicer bo morala pripraviti rebalans proračuna. Na ministrstvu za finance pa opozarjajo tudi na večja tveganja, ki lahko zmanjšajo gospodarsko rast in prihodke v proračun.
Z začetkom junija se je v skladu z aprila sprejeto novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih zvišala denarna socialna pomoč. »Po oceni resornega ministrstva bo treba za ta namen letos zagotoviti najmanj 50 milijonov evrov,« je po seji vlade povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki natančen strošek od ministrstva za delo pričakuje prihodnji teden.
Poleg tega so se v prvi polovici leta pokazale potrebe po dodatnem zagotavljanju sredstev tudi za socialno varnost in šolstvo.
Zaradi dodatnih izdatkov, ki v sprejetem proračunu niso načrtovani, je vlada določila, da se začasno zadrži izvrševanje izdatkov državnega proračuna za leto 2018 na integralnih postavkah. Vlada ima zdaj 30 dni časa, da zagotovi ponovno uravnoteženje prihodkov in odhodkov. Če ji to ne bo uspelo, mora v 15 dneh v državni zbor poslati rebalans proračuna. »Glede na izvrševanje proračuna v prvih mesecih letošnjega leta pričakujem, da bomo s skupnim trudom vseh resorjev lahko zagotovili ponovno uravnoteženje državnega proračuna,« je dejala ministrica. Napovedala je razgovore z vsemi proračunskimi uporabniki: »Da s skupnimi močmi poiščemo rezerve. Začela bom seveda pri sebi.«
Zamrznitev izvrševanja proračuna praktično pomeni, da se nemoteno plačujejo že prevzete obveznosti, denimo iz že sklenjenih pogodb, in vsa plačila, ki imajo podlago v zakonu. Nemoteno bo potekalo izvrševanje proračuna na področju črpanja evropskih sredstev in namenskih sredstev, ki so pomembna predvsem za izvajanje investicij. Za druga plačila, kot bi bili, denimo, nakupi, pa mora dati soglasje ministrstvo za finance, je dejala Mateja Vraničar Erman.
Odločitev za zamrznitev proračuna je podkrepljena tudi s podatki različnih institucij o gospodarski rasti v prvem četrtletju in napovedmi do konca leta. Povečala se je namreč verjetnost uresničitve tveganj, ki lahko negativno vplivajo na letošnjo gospodarsko rast in s tem tudi na prihodkovno stran državnega proračuna, so še opozorili na finančnem ministrstvu, kjer poudarjajo krepitev cen surovin, predvsem nafte, in nove omejitve v mednarodni trgovini.
Ameriški predsednik Donald Trump, kot je znano, grozi Evropi tudi z višjimi carinami na uvoz avtomobilov. »To zahteva dodatno previdnost pri načrtovanju javnih financ in izvrševanju proračunov države. Slovenija je kot malo odprto gospodarstvo še posebej občutljiva za šoke v mednarodnem okolju in mora predvsem s fiskalno politiko zagotoviti zadostno absorbcijsko moč za ukrepanje ob naslednjem obratu gospodarskega cikla,« so še dodali. Spomnimo, omejitev rasti javnofinančnih izdatkov je priporočila tudi evropska komisija.
Z začetkom junija se je v skladu z aprila sprejeto novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih zvišala denarna socialna pomoč. »Po oceni resornega ministrstva bo treba za ta namen letos zagotoviti najmanj 50 milijonov evrov,« je po seji vlade povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki natančen strošek od ministrstva za delo pričakuje prihodnji teden.
Poleg tega so se v prvi polovici leta pokazale potrebe po dodatnem zagotavljanju sredstev tudi za socialno varnost in šolstvo.
Zaradi dodatnih izdatkov, ki v sprejetem proračunu niso načrtovani, je vlada določila, da se začasno zadrži izvrševanje izdatkov državnega proračuna za leto 2018 na integralnih postavkah. Vlada ima zdaj 30 dni časa, da zagotovi ponovno uravnoteženje prihodkov in odhodkov. Če ji to ne bo uspelo, mora v 15 dneh v državni zbor poslati rebalans proračuna. »Glede na izvrševanje proračuna v prvih mesecih letošnjega leta pričakujem, da bomo s skupnim trudom vseh resorjev lahko zagotovili ponovno uravnoteženje državnega proračuna,« je dejala ministrica. Napovedala je razgovore z vsemi proračunskimi uporabniki: »Da s skupnimi močmi poiščemo rezerve. Začela bom seveda pri sebi.«
Zamrznitev izvrševanja proračuna praktično pomeni, da se nemoteno plačujejo že prevzete obveznosti, denimo iz že sklenjenih pogodb, in vsa plačila, ki imajo podlago v zakonu. Nemoteno bo potekalo izvrševanje proračuna na področju črpanja evropskih sredstev in namenskih sredstev, ki so pomembna predvsem za izvajanje investicij. Za druga plačila, kot bi bili, denimo, nakupi, pa mora dati soglasje ministrstvo za finance, je dejala Mateja Vraničar Erman.
Trump in draga nafta nevarnost tudi za proračun
Odločitev za zamrznitev proračuna je podkrepljena tudi s podatki različnih institucij o gospodarski rasti v prvem četrtletju in napovedmi do konca leta. Povečala se je namreč verjetnost uresničitve tveganj, ki lahko negativno vplivajo na letošnjo gospodarsko rast in s tem tudi na prihodkovno stran državnega proračuna, so še opozorili na finančnem ministrstvu, kjer poudarjajo krepitev cen surovin, predvsem nafte, in nove omejitve v mednarodni trgovini.
Ameriški predsednik Donald Trump, kot je znano, grozi Evropi tudi z višjimi carinami na uvoz avtomobilov. »To zahteva dodatno previdnost pri načrtovanju javnih financ in izvrševanju proračunov države. Slovenija je kot malo odprto gospodarstvo še posebej občutljiva za šoke v mednarodnem okolju in mora predvsem s fiskalno politiko zagotoviti zadostno absorbcijsko moč za ukrepanje ob naslednjem obratu gospodarskega cikla,« so še dodali. Spomnimo, omejitev rasti javnofinančnih izdatkov je priporočila tudi evropska komisija.
Odziv na pripombe o pomoči NLB
Vlada je sprejela odziv Slovenije na pripombe tretjih oseb, dane v postopku presoje zakonitosti državne pomoči NLB, in ga bo poslala evropski komisiji. »Po pravilih evropske komisije je ta del postopka zaupen, zato več o vsebini pripomb, našem odzivu in o vlagateljih pripomb ne morem povedati,« je dejala Mateja Vraničar Erman. Komisija bo slovenske odgovore preučila in nato odločila glede državne pomoči NLB. Komisija lahko na podlagi dogovora s Slovenijo izda novo odločbo s spremenjenimi zavezami in ustavi postopek poglobljene preiskave, kar je želja slovenske vlade. Slovenija je komisiji predlagala, da bi se del banke prodal letos, postopek do prodaje treh četrtin delnic pa bi stekel prihodnje leto. O roku za prodajo in kompenzacijskih ukrepih potekajo pogajanja. Če dogovora ne bo, sta dve možnosti. Komisija lahko naloži Sloveniji nov rok za prodajo banke in izravnalne ukrepe ali pa razglasi 1,55 milijarde evrov državne pomoči NLB za nezakonito, torej bi jo banka morala vračati.
Vlada je sprejela odziv Slovenije na pripombe tretjih oseb, dane v postopku presoje zakonitosti državne pomoči NLB, in ga bo poslala evropski komisiji. »Po pravilih evropske komisije je ta del postopka zaupen, zato več o vsebini pripomb, našem odzivu in o vlagateljih pripomb ne morem povedati,« je dejala Mateja Vraničar Erman. Komisija bo slovenske odgovore preučila in nato odločila glede državne pomoči NLB. Komisija lahko na podlagi dogovora s Slovenijo izda novo odločbo s spremenjenimi zavezami in ustavi postopek poglobljene preiskave, kar je želja slovenske vlade. Slovenija je komisiji predlagala, da bi se del banke prodal letos, postopek do prodaje treh četrtin delnic pa bi stekel prihodnje leto. O roku za prodajo in kompenzacijskih ukrepih potekajo pogajanja. Če dogovora ne bo, sta dve možnosti. Komisija lahko naloži Sloveniji nov rok za prodajo banke in izravnalne ukrepe ali pa razglasi 1,55 milijarde evrov državne pomoči NLB za nezakonito, torej bi jo banka morala vračati.
