Meško in Soklič iz župnišča v muzej

Selitev dveh dragocenih zbirk, Sokličeva v muzej začasno, Meškova kot stalna postavitev.

čet, 18.04.2013, 21:00

Slovenj Gradec – V Koroškem pokrajinskem muzeju (KPM) bodo danes odprli spominsko sobo Franca Ksaverja Meška, ki so jo preselili iz župnišča in tako zagotovili primeren prostor več kot 450 predmetom iz Meškove bogate zapuščine. Prihodnji mesec bodo preselili še znameniti Sokličev muzej, ki po 76 letih prav tako zapušča župnišče.

Duhovnik, pisatelj, pesnik in pripovednik Franc Ksaver Meško je dolga leta, vse do svoje smrti leta 1964, župnikoval na Selah pri Slovenj Gradcu in tukaj pustil neizbrisen pečat. Že leta 1924 ga je slovenjgraški mestni svet razglasil za častnega meščana, po njem se imenuje mestna knjižnica, leta 1930 pa so po Mešku poimenovali še bivšo Cerkveno ulico v središču mesta.

Meškova zapuščina del večje stalne postavitve

Meškovo zapuščino so do zdaj hranili v župnišču ob cerkvi sv. Elizabete in jo pred leti razstavili v spominski sobi. »Zaradi novega načina delovanja župnije to sobo v pritličju potrebujejo za druge namene, zato smo predmete v dogovoru z župnijo prenesli v muzej,« je povedala direktorica KPM Brigita Rajšter. Zbirka obsega 450 predmetov, od tega je 350 del iz Meškove knjižnice, osebne predmete in pohištvo. Jutri opoldan jih bodo predstavili v novi spominski sobi v muzeju, ki bo del večje stalne postavitve Obrazi Slovenj Gradca. »Meškovo mesto je zagotovo na Selah v kaplaniji, a kaplanija zbirke v sedanjem stanju ni sposobna sprejeti, ker bi bili predmeti tam bolj ogroženi kot varovani,« pravi Rajšterjeva, »posmrtna maska, njegova suknja, popotna palica, kovček in drugi predmeti so zelo vredni, zato jih moramo primerno varovati.« Rajšterjeva upa, da bodo kaplanijo obnovili in zbirko preselili tja, kjer je Meško živel.

V začetku maja bodo iz župnišča po 76 letih preselili tudi znameniti Sokličev muzej, ki bo začasno našel prostor v KPM, dokler občina ne obnovi ubožne hiše ob cerkvi, kamor nameravajo nato za stalno postaviti Sokličevo zbirko.

Glavni trg bo postal razstavišče starih fotografij

Jutri v muzeju odpirajo tudi razstavo fotografij tako imenovanega »šnelfotografa« Ivana Malovrha, ki je v desetletjih pred 2. svetovno vojno služil denar s fotografiranjem mimoidočih na ulicah Slovenj Gradca. Na parterju Glavnega trga bodo postavili panoje z njegovimi fotografijami, s čimer želijo spodbuditi ljudi, da prinesejo podobne fotografije iz svojih albumov. Skupaj s turističnim društvom pripravljajo natečaj »Posnetek, prosim! 2013« in vabijo meščane, da sami letos zabeležijo utrip mesta. Muzej želi na ta način pridobiti dokumentarno gradivo, ki ga bodo vključili v decembrsko razstavo o osebnostih, ki so zaznamovale življenje v Slovenj Gradcu in Mislinjski dolini.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se