Tiskane izdaje
Ljubljana − Do začetka novembra morajo mestne občine ministrstvu za okolje in prostor posredovati svoje trajnostne urbane strategije (Tus), s katerimi se bodo na podlagi izvedbenih projektov nato potegovale za 117 milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev. Čeprav prvotno ni bilo predvideno, bodo do sredstev zdaj upravičene vse mestne občine iz obeh kohezijskih regij.
Kako bodo razdelili sredstva za mestne projekte do leta 2020, se na MOP še niso odločili, jasno pa je, da bo denar na voljo za obe kohezijski regiji in za vse mestne občine, čeprav je bil sprva po besedah Uroša Rozmana iz MO Slovenj Gradec denar na podlagi Tusa rezerviran le za največje: »Šele po pripombah drugih mest je bilo vključenih enajstih mestnih občin.« Po navedbah iz velenjske občinske uprave bi po okvirni razdelitvi mestom vzhodne kohezijske regije pripadlo 56 milijonov evrov.
Največ, 86 milijonov evrov bo MOP zagotovolil iz vira za izboljšanje okolja in biotske raznovrstnosti, kamor spada tudi učinkovita raba prostora v urbanih območjih, za naložbe v razvoj urbane mobilnosti, izboljšanje zraka in obnovljive vire energije bo na voljo 21 milijonov evrov in za povečanje učinkovite rabe energije v gospodinjstvih še deset milijonov evrov.
V vseh 11 mestnih občinah zaključujejo izdelavo Tusa in pri tem ugotavljajo, da pobude občanov precej ustrezajo njihovim razvojnim usmeritvam. Čeprav še ni jasno, koliko denarja bodo lahko dobile, nekatere že načrtujejo povsem konretne projekte.
Ljubljana z Rogom in Cukrarno
Miran Gajšek, vodja oddelka za urejanje prostora na Mestni občini Ljubljana, pravi, da so strategijo začeli pripravljati lani, med projekti, ki se najpogosteje omenjajo, pa sta obnovi Roga in Cukrarne ter gradnja kanalizacijskega omrežja. V Mariboru, kjer je župan Andrej Fištravec skupino za izdelavo Tusa imenoval lani, o konkretnih projektih nočejo govoriti, saj pravijo, da so določili le prioritete: »Dokument sam ne zagotavlja sredstev. Je le osnova za kandidiranje na državnih in EU-razpisih za sofinanciranje projektov.«
Na kranjski občini, kjer so Tus lani začeli pripravljati z novelacijo Strategije trajnostnega razvoja MO Kranj, pravijo, da so pri pripravi upoštevali predloge fokusnih skupin za različna področja in med občani izvedli anketo. Vzporedno pripravljajo projektno dokumentacijo za kolesarsko omrežje in potniško središče, poslovne lokacije, neizkoriščene površine in objekte, poslovno revitalizacijo starega Kranja in prenovo soseske Planina. Kot zagotavljajo, pa poseben poudarek namenjajo učinkovitemu upravljanju mesta z novimi tehnologijami.
Celje zemljo, Velenje službe
Vodja skupine za pripravo Tusa na MO Celje Peter Medved opozarja, da so bili strateški dokumenti za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020 na državni ravni sprejeti pozno. »Še zdaj pa nista znana niti struktura sredstev po prednostnih oseh niti ključ dodeljevanja sredstev posameznim mestnim občinam,« pravi.
V Tusu Celje določa ključna razvojna vprašanja, vizijo in strateške cilje do leta 2020, pri čemer si po njegovem želijo čim širši konsenz, zato so tudi pripravili posvete za strokovno in laično javnost. Razmišljajo o spodbujanju energetske učinkovitosti, obnovljivih virih energije, nizkoogljični strategiji, urbani mobilnosti ter o izboljšanju urbanega okolja in oživljanju mesta vključno s sanacijo degradiranih zemljišč.
Na MO Velenje si pri izdelavi Tusa pomagajo s strateškim načrtom, ki vključuje razvojne prioritete Velenja do leta 2025. Kot so povedali, posameznih projektov še ne določajo, a ukrepi bodo usmerjeni v izboljšanje pogojev za gospodarstvo, privabljanje domačih in tujih neposrednih investicij in turizem.
Projekt za povečanje prebivalstva
Na Ptuju načrtujejo obnovo mestnega jedra, turistične zmogljivosti in spodbujanje podjetništva. Na javnih debatah, ki so jih imeli spomladi v Murski Soboti, je bilo največ govora o obnovljivih virih, učinkoviti rabi energije, turizmu, kmetijstvu in podeželju, gospodarstvu, prometu in trajni mobilnosti, izobraževanju in kulturi. V tem mesecu od MOP pričakujejo navodila za dokončanje Tusa.
Tudi v Slovenj Gradcu Tus oblikujejo skupaj s prebivalci. Med prednostne naložbe bodo uvrstili urejanje stanovanjskih sosesk, mestnih površin in stavb, degradirane dele mesta in trajnostno mobilnost. Obetajo si od pet do sedem milijonov evrov.
V Novem mestu nameravajo z evropskim denarjem zboljšati kakovosti vode in zraka, urejati javne površine in mestno jedro, poti za pešce in kolesarje. Poleg tega razmišljajo o univerzi, kako zagotoviti pogoje za povečanje prebivalcev za desetino ter stanovanja za starejše, mlade družine in Rome. Župan Gregor Macedoni opozarja, da bo treba za učinkovito porabo financ doreči koordinacijo mehanizma naložb, kar je pri nas novost tudi za ministrstva.
Obala med Koprom in Izolo
V Kopru imajo Tus pripravljen, čakajo pa na končna navodila ministrstva. Izpostavljajo tri razvojna področja; obalo med Koprom in Izolo, zeleni sistem in staro mestno jedro Kopra.
»Čeprav nismo imeli jasnih usmeritev MOP, smo se v Novi Gorici izdelave Tusa lotili marca,« pravi vodja projektne pisarne Andreja Trojar Lapanja. Ključna področja so oživitev degradiranih območij, krepitev trajnostne mobilnosti, ustvarjanje pogojev za razvoj podjetništva in nova delovna mesta. Upajo na približno deset milijonov evrov.
