Tiskane izdaje
Tovrstna nevarnost je namreč najpogostejša oblika raka ženske, saj pri nas zboli ena od desetih do 75. leta starosti. Na žalost je statistika v Posočju še slabša. »Groba incidenčna stopnja znaša 120 na 100.000 žensk. Zbolevajo pa tudi moški, in sicer eden na 100.000. Incidenca umrljivosti znaša v Posočju 50 na 100.000 ljudi, kar je precej višja številka kot v preostali Sloveniji (39),« našteva predstavnica Društva proti raku dojk Posočje Erika Tuta, specialistka ginekologije in porodničarstva.
Društvo deluje tretje leto, skrbi pa za že obolele z nasveti, kontakti in tudi s finančno pomočjo: »Prirejamo veliko predavanj in delavnic, kjer poskušamo ozavestiti dejavnike tveganja za rak dojke in učimo novega zdravega sloga življenja, saj bi lahko preprečili več kot polovico raka dojke, če z zdravim slogom začnemo v odraslosti, in 68 odstotkov raka dojke, če začnemo v otroštvu. Na prireditvi bomo predstavili in preizkusili različne športne aktivnosti v zabavni družbi, tako da se kasneje lahko lažje odločimo za redno vadbo, saj že to zmanjša tveganje za rak dojke za petino.« Vse prispevke bodo dali v sklad za bolnice z rakom dojk Posočja.
»Iz podatkov sklepamo, da je pregledanost na območju tolminske upravne enote Tolmin precej slabša kot v preostali Sloveniji, saj ženske pridejo kasneje do diagnoze ali terapije. Seveda se je doslej izvajalo sporadično presejanje, zdaj pa bo ženske vabila Dora. Vendar dvomimo o odzivu vabljenih žensk zaradi oddaljenosti lokacije,« predvideva zdravnica. Pregled je namreč na voljo v šempetrski splošni bolnišnici, kar v večini primerov pomeni vsaj uro vožnje.
V zgornjem Posočju bo na leto na pregled vabljenih približno 1300 žensk. Po novem strateškem načrtu Dore (Državni presejalni program za raka dojk) med letoma 2015 in 2020 pa je mobilna mamografska enota vključena le v območja, kjer število žensk presega zmogljivost stacionarnega mamografa, kar znaša med 10.000 in 13.000 žensk. »Menimo, da bi morali kriteriji za mobilni mamograf upoštevati tudi oddaljenost in druge demografske značilnosti. Sicer je težko doseči 80-odstotno pregledanost, ki je pogoj za zmanjšanje umrljivosti,« opozarja.
Dora predlaga organizacijo prevozov na račun občin Bovec, Kobarid in Tolmin. Za povratni prevoz 35 žensk do Šempetra pri Gorici in s sedemurnim čakanjem bi prevoznik zahteval 235 evrov. Posoških 1334 žensk, kolikor jih je primernih za Doro, bi prepeljal v 38 dneh, kar bi na letni ravni (občine) stalo skoraj 9000 evrov. Strošek prevozov istega števila žensk z osebnimi vozili glede na povprečno oddaljenost 50 kilometrov od bolnišnice znaša 24.000 evrov na leto. Premestitev mobilne mamografske enote pa znaša 1500 evrov, kjer sicer stroški osebja niso všteti.
»A vendar,« namiguje Erika Tuta: »Ves naš trud moramo nameniti za čim večjo pregledanost. Program Dora v svojem strateškem načrtu poudarja dostopnost in enakopravnost. Zato predlagamo, da se območje tolminske upravne enote pokrije z mobilno enoto.«
Slovensko zdravstvo ima dve mobilni mamografski enoti, vendar ena deluje zgolj pred ljubljanskim onkološkim inštitutom.
