Miha Kramli: Mnogi zaradi računalnika izgubljajo družine

Nekemične vrste odvisnosti, kamor spada tudi odvisnosti od iger na srečo, iz dneva v dan naraščajo, še posebno pa se povečuje število odvisnikov od internetnih iger na srečo, ugotavlja sogovornik vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v novogoriškem zdravstvenem domu Miha Kramli.

So igre na srečo po spletu torej nevarnejše od klasičnih iger na srečo?

Če greste v klasično igralnico, se morate, preden se odpravite, obuti in obleči. Poleg tega imajo klasične igralnice tudi nekatere varnostne mehanizme. Po drugi strani je pri internetnih igrah na srečo odvisnost izredno težko opaziti. Pozna se namreč šele na bančnem računu. Sicer pa smo v naši ambulanti že obravnavali kar nekaj primerov, ko so ljudje zaradi računalnika izgubili družino, zaposlitev in celo premoženje.

Koliko ljudi prihaja po pomoč v vaš center?

Pacientov z nekemičnimi odvisnostmi je več kot dvesto, z igrami na srečo pa je zasvojenih 70 oseb iz vse Slovenije.

Koliko so stari odvisniki?

Najmlajši odvisnik od interneta je star dvanajst let, najstarejši pacient, ki je zasvojen z igrami na srečo, jih šteje 83.

Kako pomagate ljudem, ki so zasvojeni z igrami na srečo?

Pri nas jim nudimo individualno terapijo, lahko pa izberejo tudi partnersko oziroma družinsko ter skupinsko terapijo. Mnogi privolijo samo v individualno terapijo, saj se nočejo izpostavljati. Vendar je prav skupinska terapija najbolj učinkovita, ker se tam vzpostavi mehanizem sodelovanja, medsebojne pomoči in medsebojne kontrole. Kdor je v stiski, lahko pokliče kolega iz skupine. To je zelo učinkovita terapija, kjer imamo zelo dobre rezultate.

So stvari še bolj dramatične, kot kažejo številke?

Da. Pri igranju iger na srečo po spletu ni varovalnega in preglednega mehanizma. Prav zaradi tega je to vrsto odvisnosti mogoče skriti, dokler ne doseže najbolj kritične točke. Zdi se mi, da je ogromno igralcev spletnih iger na srečo še neodkritih, ker se še niso prisiljeni soočiti s svojo odvisnostjo.

Koliko časa traja rehabilitacija pri vas?

Program traja od dve do tri leta. Šele po tem času lahko govorimo, da je nekdanji odvisnik stabilen abstinent.

Kakšna pa je uspešnost programov zdravljenja odvisnosti?

Imamo kar nekaj povratnikov. Tisti, ki sodelujejo v skupinski terapiji, so za nekaj odstotkov bolj stabilni od tistih, ki se odločijo za individualno terapijo.

Kako pa je s financiranjem programov pomoči?

Našo dejavnost financira izključno ZD Nova Gorica. Na ravni države se za zdaj ni še nič premaknilo.

Kakšne so potrebe po tovrstnih strokovnih programih?

Vpogleda v delovanje zasebnikov nimamo, glede na našo prakso pa bi v državi zadoščali trije do štirje centri, kakršen je novogoriški. Najbolje bi bilo, da bi to dejavnost razvijali v tistih centrih, ki se že ukvarjajo z različnimi zasvojenostmi. Teh je v Sloveniji 18. Če bi v treh od njih vzpostavili še zdravljenje nekemičnih odvisnosti, to za državo zagotovo ne bi bil kakšen večji finančni zalogaj.