Tiskane izdaje
Ljubljana - »Izpolnjeni znaki korupcije.« S to ugotovitvijo je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) označila delo prejšnjega in sedanjega vodstva Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana v primeru izraelskega kirurga.
David Mishaly je namreč z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana sodeloval od leta 2007 do leta 2012, čeprav bi morali sodelovanje prekiniti že leta 2008, ko naj bi usposobil dva domača kirurga.
A se to ni zgodilo, saj je v veliki večini primerov operiral kar sam, in to ob dejstvu, da ni imel dovoljenja za delo in ustrezne licence. Še več, UKC mu je protipravno izplačal več kot milijon evrov.
KPK je v ravnanju nekdanje generalne direktorice Darinke Miklavčič in sedanjega direktorja Simona Vrhunca ugotovil izpolnjene znake korupcije, zato bo od sveta UKC zahteval oceno škodljivih posledic ter nadzorstvene in disciplinske ukrepe.
V protikorupcijski komisiji ob tem ne privolijo v argument UKC, da so bila ogrožena življenja otrok in da gre zato za kršitev neznatnega pomena, saj klinični center še zdaj nima usposobljenih lastnih kardiokirurgov, zaradi česar so najbolj ogrožena prav življenja otrok in novorojenčkov.
Miklavčičeva je vedela, da zdravnik nima ustrezne licence
Miklavčičeva je s kirurgom sklenila tri avtorske pogodbe za delo, čeprav je vedela, da bi morala z njim skleniti podjemno pogodbo, vedela pa je tudi, da zdravnik nima ustrezne licence in dovoljenja za delo v Sloveniji. S tem je po presoji KPK »kršila dolžno ravnanje«. To očitajo tudi Vrhuncu, ki je nadaljeval prakso predhodnice. S tem sta mu omogočila plačilo v skupnem znesku več kot 1,2 milijona evrov za 150 operativnih dni in opravljenih 358 operacij, pri tem pa Mishaly ni dosegal ciljev dogovorjenega programa, torej usposobitve lastnih kardiokirurgov za zdravljenje prirojenih srčnih napak otrok.
»Reševanje življenj« za KPK ni argument
UKC je pri tem v medijski kampanji izpostavil dejstvo, da je delovanje kirurga brez licence in brez dovoljenja za delo ter dopuščanje takšnega ravnanja zanemarljivo, saj je treba ob takšnih kršitvah tehtati še število človeških življenj, ki so bila rešena zaradi sicer nezakonitega ravnanja. KPK poudarja, »da se zaveda pomembnosti dela pediatričnih kardiokirurgov in zdravstvenega osebja sploh, zato z ničimer ne ocenjuje strokovnih odločitev«, ampak so ugotovitve povzete iz dokumentacije, na podlagi katere so ugotovitve KPK utemeljene.
V KPK nočejo privoliti v argument, da so bila ogrožena življenja otrok in da gre za kršitev neznatnega pomena, saj so resnične razmere (dalj časa trajajoča protipravnost, nezakonita poraba javnih sredstev) pokazale, »da UKC še danes nima usposobljenih lastnih kardiokirurgov za zdravljenje prirojenih srčnih napak, s čimer so najbolj ogrožena prav življenja otrok in novorojenčkov, na katera se UKC sklicuje«.
V poročilu še navajajo, da bi morala biti domača kirurga usposobljena do septembra 2008 (UKC je z Mishalyjem sodeloval od leta 2007 do 2012), vendar je izraelski kirurg operiral večinoma sam, pri tem pa se ni zavezal prevzeti odgovornosti za svoje delo. KPK je zaznala še več kršitev in tudi nasprotje interesov. Od sveta zavoda UKC zahteva oceno škodljivih posledic ter izvedbo nadzornih in disciplinskih postopkov, z vsebino pa bo seznanila še strokovni svet UKC, ministrstvo, ZZZS, računsko sodišče in zdravstveno inšpekcijo.
Minister zahteva Vrhunčev odstop, ta zanika kakršno koli krivdo, program pa ostaja - vrhunski
Minister za zdravje Tomaž Gantar, ki ga je pred tremi meseci pogovor v UKC o programu kirurgije prirojenih srčnih napak in anonimnih pobudah za odpravo težav, ki so metale slabo luč na dosežke programa, pomiril, je danes mnenje spremenil: »Ugotovitve KPK so resne. Mislim, da ne dopuščajo veliko izhodov ali dvomov. Pričakujem, da bo Simon Vrhunec odstopil, sicer bom svetu zavoda UKC predlagal, da ga razreši.«
Generalni direktor UKC mag. Simon Vrhunec ne namerava odstopiti, ugotovitve KPK in očitke, nastale v ozadju več let trajajočega reševanja programa otroške srčne kirurgije, pa zavrača. »Ves čas mandata sem deloval v korist pacientov in UKC Ljubljana. Okoristil se nisem niti z enim evrom. Takoj ko sem glede tega programa izvedel, da je nezakonit, sem nemudoma odredil, da je zadevo treba urediti. Takoj smo pridobili licenco in sklenili pravo pogodbo. Takoj ko sem bil seznanjen s tem, da je bil program drag, smo izpogajali 40-odstotno znižanje.« Po njegovem prepričanju »nobena od trditev v tem poročilu, kar mene zadeva, ne drži. Ne morem pa polemizirati o tem, kako program poteka strokovno.«
O tem pa sta danes izčrpno spregovorila tako strokovna direktorica UKC prof. dr. Brigita Drnovšek Olup kot asist. mag. Robert Blumauer s Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja, srčni kirurg, ki je v sklopu omenjenega programa doslej samostojno opravil že 250 operacij.
»V našem mandatu smo se trudili za kakovostno in varno obravnavo vseh bolnikov, še posebno otrok,« poudarja strokovna direktorica. Strokovni svet UKC je omenjeni program večkrat obravnaval in ga ovrednotil kot nadvse pomembnega - za bolne otroke, za UKC in za slovensko javno zdravje. »Zato smo se ves čas trudili in ta program peljali naprej ter ga izboljševali. Dokaz, da je prof. dr. David Michaly opravljal tudi pedagoško funkcijo, pa je to, da danes mag. Blumauer opravlja že vrsto operacij.«
Blumauer je spomnil na oktober leta 2007 - na čas, ko v Sloveniji ni bilo (več) niti enega kirurga, ki bi lahko uspešno izvajal operacije prirojenih srčnih napak. »S prihodom dr. Michalyja, ki je eden najboljših kardiokirurgov za prirojene srčne napake na svetu, pa smo dobili program in bolnih otrok ni bilo več treba pošiljati na operacijo v tujino.« Pri tem poudarja: »Ne le, da smo vzpostavljali nov center oziroma nov program, ampak so naši rezultati primerljivi z rezultati najboljših tovrstnih centrov v Evropi.«
Zato ob vsem dogajanju, ki spremlja delovanje centra, Robert Blumauer sporoča staršem bolnih otrok, da »imamo program, s katerim lahko zagotovimo varno zdravljenje njihovega otroka. Kar pa zadeva usposobljenost domače ekipe, bi rekel takole: eno je ocena nekoga, ki ni kirurg, nekoga, ki v življenju ni opravil niti ene same operacije, a je bil morda glavni vir nekih informacij, drugo pa je resničnost.
Domača ekipa je danes sposobna izvesti operacije pri najmanjših bolnikih, nedonošenčkih, ki tehtajo od 600 do 700 gramov, rojenih v 22. tednu nosečnosti, v inkubatorju, varno, prav tako tudi pri starejših, vse do 76. leta starosti.« Zakaj predvsem je omenjeni program tako pomemben? Pri približno 30 odstotkih otrok je prirojena srčna napaka tako resna, da je - brez kirurškega posega v prvih štirih tednih - nezdružljiva z življenjem. Z operacijo ali dvema pa otroku podarijo 70 ali 80 let življenja.
