Mineva 133 let od rojstva generala Rudolfa Maistra

Ljubljana - Pred ministrstvom za obrambo je danes potekala spominska slovesnost ob 133. letnici rojstva generala Rudolfa Maistra - Vojanova. Maister je svoja najpomembnejša dejanja opravil v prelomnih časih razpada Avstro-ogrskega cesarstva, ko je v letih 1918 - 1919 s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili nemški Avstriji.

"V viharju prve svetovne vojne je Maister začutil priložnost za nastanek slovenske nacionalne države ter svoje znanje in vojaške izkušnje usmeril v uresničitev tega cilja," je poudaril osrednji govornik današnje slovesnosti generalmajor Alojz Šteiner. Maister je pravilno ocenil, da je njegova ključna naloga zavarovanje severne meje, pri čemer je bilo odločilno, ali bo Maribor v slovenskih rokah. S svojimi vojaki je novembra 1918 razorožil nemško Zeleno gardo ter z nadaljnjimi vojaškimi akcijami začrtal slovensko severno mejo, je še dejal Šteiner.

Predsednik Zveze društev generala Maistra Milan Lovrečič pa je še dejal, da je naloga današnje generacije, da proučuje sporočilnost vseh slovenskih domoljubov, še posebno generala Maistra, in da jim sledi.

Na lastno pobudo prevzel poveljstvo nad Mariborom in vso spodnjo Štajersko

Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku. Ker je Maister že v zgodnji mladosti ostal brez očeta, je po končanem 6. razredu gimnazije v Ljubljani leta 1892 vstopil v dveletno domobransko kadetnico na Dunaju. Šolanje na kadetnici je uspešno zaključil leta 1894 in bil naslednje leto povišan v čin poročnika, ter usposabljanje nadaljeval in izpopolnjeval še v različnih šolah in na študijskih potovanjih.

Leta 1908 so ga vojaške oblasti premestile v Przmyšl v Galicijo, kjer je napredoval v stotnika. Kmalu po prihodu v Galicijo je Maister zbolel, zato so ga premestili v t.i. črno vojsko (Landsturm). Po službovanju v Celju je bil na začetku prve svetovne vojne premeščen v Maribor, kjer je s činom majorja postal poveljnik črnovojniškega okrožnega poveljstva, ter se povezal s takrat pomembnimi politiki, znanstveniki in kulturniki na Slovenskem.

1. novembra 1918 je Maister na lastno pobudo prevzel poveljstvo nad Mariborom in vso spodnjo Štajersko. Da pa bi imel večjo vojaško in politično avtoriteto, ga je novoustanovljeni Narodni svet za Štajersko povišal v generala. Ker je želel pronemški mariborski mestni svet mesto priključiti k Avstriji, je Maister 9. novembra izdal odlok o mobilizaciji na območju štajerskega poveljstva. Maistrove sile so tako v drugi polovici novembra 1918 uspešno razorožile varnostne enote pronemškega mestnega sveta.

Maistrovi vojaki so nato zasedli položaje do demarkacijske črte na Štajerskem. Po tej črti je po mirovni pogodbi z Avstrijo skoraj v celoti potekala državna meja najprej Kraljevine SHS in nato prve Jugoslavije.

V času služenja v avsto-ogrski vojski je Maister prejel številna odlikovanja, in sicer jubilejno medaljo in jubilejni križec cesarja Franca Jožefa in bronasto vojaško zaslužno medaljo. Slovenske in kasneje jugoslovanske oblasti pa so mu podelile red belega orla z meči III. stopnje, karadjordjevo zvezdo IV. stopnje in red svetega Save I. Stopnje.

Maister se je leta 1923, v starosti 49 let, upokojil. V času upokojitve se je še naprej ukvarjal s slikarstvom, zbiranjem slovenskih knjig in pesništvom. Hudo bolan je 26. julija 1934 umrl na Uncu pri Rakeku. Še istega meseca pa so ga z velikimi častmi pokopali na pobreškem pokopališču v Mariboru.

V Mariboru obeležili obletnico

Ob 133. obletnici rojstva generala in pesnika Rudolfa Maistra so danes na mariborskem Trgu generala Maistra predstavniki Mestne občine Maribor, državnega zbora, Slovenske vojske, Policije, veteranskih organizacij in Zveze društev generala Maistra položili venec k Maistrovem spomeniku. Predstavnike občine je vodil župan Franc Kangler.

Mariborski mestni svet je leta 1995 določil 23. november za spominski dan občine.