Minister pustil Korošce z dolgimi nosovi

Dravograd – Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je na obisku na Koroškem povedal, da tretje razvojne osi ne nameravajo začeti graditi na že umeščenem odseku Slovenj Gradec–Velenje in da se mu zdi edino realno, da cesto gradi in upravlja Dars. V najboljšem primeru bi se še v tem mandatu »gradnji vsaj približali«.

Minister Peter Gašperšič na srečanju s koroškimi župani, gospodarstveniki, regijskim razvojnim svetom in pobudniki peticije za gradnjo tretje razvojne osi ter drugimi, ki čedalje odločneje zahtevajo hitro cesto na Koroško, ni obljubil ničesar. Naštel je ovire, ki preprečujejo napredek: »Najbolj prometen odsek A1-Velenje še ni umeščen v prostor in tukaj se srečujemo s problemi, ki ne nakazujejo možnosti hitre rešitve. Na odseku Slovenj Gradec–Velenje Dars že izvaja določene korake naprej, a gradnja še ni blizu. Zagotoviti moramo postopnost gradnje od avtoceste navzgor, to je logično zaporedje, za katerega si bomo na ministrstvu prizadevali.« Gradnja se po ministrovih besedah ne bo mogla začeti drugače, kot da bo štiripasovnica cestninska cesta, zato nameravajo tretjo razvojno os vključiti v avtocestni program, med ceste, ki so v upravljanju Darsa.

Zahtevajo Cerarjev odgovor

Prevaljski župan in regijski koordinator projekta tretje razvojne osi Matic Tasič meni, da je zastoj, ki traja že dve leti, dokaz, da v Ljubljani tega projekta niso prepoznali kot ene od ključnih razvojnih prioritet. »Tretjo razvojno os bi morali v državi razumeti kot opravičilo za dve desetletji zapostavljanja koroške regije. Petsto sedemdeset kilometrov železnice od Dunaja do Trsta so projektirali in zgradili v 15 letih. V takem času tretje razvojne osi država ni še niti umestila v prostor, razen enega samega odseka Velenje–Slovenj Gradec.« Tasič je ministru dejal, da regija vztraja pri zahtevi po začetku gradnje na odseku Slovenj Gradec–Velenje. »Ne bomo čakali, da boste začeli gradnjo od avtoceste do Velenja, ker vemo, da ko bo hitra cesta zgrajena do Velenja, se bomo lahko Korošci obrisali pod nosom.«

Tudi ravenski podžupan Aljaž Verhovnik, pobudnik peticije za gradnjo tretje razvojne osi, ki jo je podpisalo že 7000 ljudi, je dejal, da glede gradnje najprej do Velenja in nato do Koroške ne zaupajo državi, da bo to res storila. »Korošci smo ogromno prispevali za našo domovino, tako v prvi in drugi svetovni vojni kot v osamosvojitveni, doživeli smo gospodarsko izčrpavanje. Zdaj zahtevamo nekaj, kar smo si sami izbojevali, a nam država že od leta 1974 obljublja infrastrukturo, ki je drugje samoumevna.« Prvi korak k temu, da si država spet pridobi zaupanje Koroške, je po Vrhovnikovih besedah obsežnejše popravilo sedanjih cest. Prav tako še vedno zahtevajo odgovor predsednika vlade na peticijo, saj jim je z naštevanjem že znanih dejstev odgovoril le minister, s čimer pa niso zadovoljni. »Želimo izvedeti, kakšno je mnenje predsednika vlade. Zanima nas tudi, zakaj se izogibate javno-zasebnemu pratnerstvu. Čas je, da se premaknemo naprej, ne pa da vedno ponavljate iste informacije,« pravi Verhovnik.

Gradnji se bodo v najboljšem primeru "le približali"

Gašperšič je dejal, da si bo kot minister prizadeval, da bi dosegli premik in »se vsaj približali gradnji že v tem mandatu«. Napovedal je, da bodo pri umeščanju manjkajočega dela od A1 do Velenja spet poskušali s prvotno različico iz leta 2012. »Če to ne bo šlo, bomo pospešeno nadaljevali različico, ki je zdaj ugotovljena kot najugodnejša. Tretja razvojna os se mora umestiti v avtocestni program, da jo lahko prek Darsa tudi začnemo graditi, to je tudi edino javno-zasebno partnerstvo, ki ga vidimo kot izvedljivo.« Nadaljevati je treba tudi iskanje rešitev do Holmca, ki bodo najustreznejše za potrebe tega prostora ter na podlagi tega premisliti, kako to izpeljati. Možnost začetka gradnje s severne strani je minister zavrnil, strinja pa se, da je treba prej »še veliko urediti na sedanjih cestah«.