Minister Turk nezadovoljen s socialnimi partnerji

Ljubljana – »Predlagane rešitve so kakovostne, tisti, ki so jih pripravili, so se z njimi ukvarjali toliko časa, kot če bi bil postopek daljši,« je danes na novinarski konferenci minister Žiga Turk neomajno branil vsebino in način obravnave novele zakona o visokem šolstvu.

Naj spomnimo: odkar je ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) minuli četrtek objavilo predlog sprememb zakona o visokem šolstvu, napovedalo sprejemanje po nujnem postopku in za novelo predvidelo le dvodnevno razpravo, se vrstijo ostri odzivi. Vsem, ki so se doslej oglasili, se zdi skrajno neprimerna tako kratka razprava, prav tako pa je kritizirana tudi vsebina novele, ki spreminja predvsem sestavo in tudi način dela Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis).

Tako je Marko Marinčič, predsednik začasnega predsedstva visokošolskega sindikata – ta od letošnjega februarja deluje v okviru Pergama in je danes sploh prvič javno nastopil –, poudaril, da so po prizadevanjih za čim širšo razpravo socialnih partnerjev objavo predloga novele doživeli kot »prevrat v visokem šolstvu« in da zato javno sprašujejo resorno ministrstvo, s čim se jim tako mudi, »razen z odpuščanjem na javnih univerzah in ustanavljanjem zasebnih univerz«.

Resorni minister meni drugače, saj je poleg že v uvodu omenjene ocene o prizadevnem delu svojih sodelavcev, in to, kot je poudaril, čez poletje, tudi sam kritično ocenil tiste, ki nasprotujejo takšnemu sprejetju novele. »Sem osebno prizadet, da se nas žali, da imamo na ministrstvu podcenjujoč odnos do visokega šolstva, ker pač pri tej zadevi hitimo.« Po ministrovih besedah hitijo le zato, ker želijo stvari urediti do začetka prihodnjega študijskega leta, torej še pred prvim oktobrom. Na naše vprašanje, ali bodo zdaj vendar ustregli zahtevam po podaljšanju razprave, je odgovoril z besedami, da se veselijo pripomb, in to vse do sprejetja besedila novele. Najbolj sporen vsebinski predlog, da bo vlada poslej sama izbirala člane sveta Nakvisa, je minister utemeljil z dosedanjimi pomanjkljivostmi v delu agencije, predvsem pa s svojo osebno odgovornostjo za veljavne akreditacije in diplome.

Turk se je danes odzval tudi na sindikalna opozorila, da so z omenjenim predlogom novele v resnici onemogočili nadaljevanje socialnega dialoga. Izrazil je obžalovanje, da se »brusijo noži«, in ocenil, da ni razloga, da se pogajanja s socialnimi partnerji ne bi nadaljevala. »To, kar spreminjamo v zakonu, ni predmet pogajanj o standardih in normativih v šolstvu, to je pravzaprav zelo obrobna tema socialnega sporazuma s tega področja,« je danes zatrdil minister, ki tudi ne razume sindikalnega omenjanja stavke: »Zdi se mi zelo čudno, rožljati s stavko v času, ko se še pogovarjamo, in napovedovati stavko v času, ko sploh še ni jasno, zakaj naj bi se stavkalo. Jaz za stavko proti pogajanjem še nisem slišal, je pa res, da še nisem dolgo minister za šolstvo.«

Sindikatom, krovni študentski organizaciji in dvema največjima univerzama se je danes pridružila še poslanka Socialnih demokratov Majda Potrata. Po njenih besedah predlagana novela »nedopustno posega v avtonomijo visokega šolstva, odgovornost za posledice že sprejetih varčevalnih ukrepov pa prelaga na rektorje«. Zato »bi bil čas, da premier Janez Janša intenzivno razmisli o zamenjavi ministra za izobraževanje Žiga Turka«. Minister je danes v zvezi s pozivom Potratove dejal, da »so predlogi, ki jih vzamem bolj zaskrbljeno, in so predlogi, ki jih vzamem manj zaskrbljeno«, in da »nikoli niso vsi zadovoljni«, čeprav se kljub težkemu finančnemu položaju trudijo, da bi vsi »delali s čim manj težavami in s čim bolj podobnimi rezultati kot v preteklosti«.

Omenjeni visokošolski sindikat je danes opozoril tudi na spornost v noveli predvidenih sprememb pedagoških normativov. S spremembo 63. člena zakona o visokem šolstvu bi namreč rektorji oziroma predstojniki visokošolskih institucij po svoji presoji lahko določali pedagoške obveznosti svojih zaposlenih.

Minister Turk je danes pojasnil, da so omenjeno pobudo, s katero naj bi povečali avtonomijo univerz, predlagali zato, da bi omogočili upoštevanje razlik med fakultetami in kakovostjo raziskovalnega dela posameznikov – v skladu s tem naj bi nekaterim učiteljem sedanje pedagoške normative še znižali, drugim pa zvišali – dali ravno »nekateri rektorji«, in to še v času pogovorov o ZUJF. Poudaril je, da vlada zaradi večjih ali manjših obveznosti posameznikov ne bo imela drugačnih finančnih obveznosti do univerz.