Ljubljana – Konkretnih sklepov minister za visoko šolstvo in rektorji niso sprejeli, so se pa strinjali, da visokošolski prostor potrebuje stabilnost, pri pripravi sprememb pa morajo sodelovati vsi deležniki.
Po mesecih ostrih besed med predstavniki države in univerz je bilo danes po srečanju ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala ter članov rektorske konference slišati spravljive besede. »Veseli smo, da smo slišani, da se srečamo pri tem, kako razumemo vlogo univerz ter da smo del rešitve, in ne del problema,« zadovoljstva ni skrival Danijel Rebolj, predsedujoči rektorski konferenci.
Prvo srečanje po nastopu mandata novega ministra je bilo namenjeno predvsem izmenjavi stališč; pogovarjali so se o zakonu o financiranju visokošolskih zavodov, ki ga mora, kot zahteva odločba ustavnega sodišča, pripraviti ministrstvo. Obe strani imata po besedah Pikala že pripravljene konkretne predloge, zdaj jih morajo le še primerjati. Za pripravo tega zakona bodo, kot so se dogovorili, sestaviti delovno skupino. Kdaj bi bil lahko zakon spisan, minister ni odgovoril, je pa poudaril, da želijo pri njegovi pripravi vključiti vse deležnike.
S tem zakonom si univerze želijo zagotoviti stabilnost, ki jo, kot sta se strinjali obe strani, visokošolski prostor nujno potrebuje, saj mu omogoča, da se lahko ukvarja s svojo primarno dejavnostjo – raziskovanjem in poučevanjem. »Zdaj smo v fazi, ko se je marsikje aktiviral nagon po preživetju,« je priznal Rebolj. Zaradi tega na srečanju niso mogli obiti sedanjih problemov s financiranjem, s katerimi se spoprijemajo univerze. Potencialne rešitve po besedah ministra še iščejo.
Rektorji se zavzemajo tudi za celovito prenovo visokošolske zakonodaje. Že lani so sestavili delovno skupino, ki pripravlja smernice za spremembe. Danes so sklenili, da bodo sodelovali tudi pri pripravi zakona, ki zadeva kakovost visokošolskega prostora in delovanje nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu. Govorili so tudi o razvoju univerz do leta 2020 oziroma celo do leta 2030. O konkretnih smereh nismo izvedeli veliko, saj so se bolj ali manj le strinjali, da mora potekati dialog ne le o sedanjih težavah, temveč tudi o dolgoročnih vprašanjih.