Tiskane izdaje
V Solčavi so zadržani do predloga ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki bi rado občini Kamnik omogočilo stik z mejo z Avstrijo in s tem povečalo možnosti vse osrednjeslovenske regije pri črpanju evropskih sredstev.
Argument MGRT, da ne gre za goljufanje Bruslja, jih očitno še niso popolnoma prepričal.
Poročali smo že, da je novembra propadel načrt, po katerem bi občina Jezersko omogočila neposreden stik občini Kamnik z Avstrijo. Kamniški občinski svet je odlok, ki bi veljal do leta 2020, sprejel po hitrem postopku, zapletlo pa se je na Jezerskem. Župan Jurij Markič se je namreč zaradi negativnih odzivov občanov odločil, da predloga o meji ne uvrsti na sejo občinskega sveta, po drugi strani pa ga jezilo, da občina Jezersko kljub predlogom o pomoči občinskim projektom od ministrstva ni prejela nobenih pisnih zagotovil.
Po neuspešnem dogovarjanju z Jezerjani se je MGRT v novembru s pobudo obrnil na občino Solčava, a odločitve ni.
Alojz Lipnik, župan občine Solčava, je povedal, so mu pristojni razložili, da »če bi občini Kamnik omogočili stik z mejo z Avstrijo, bi se Slovenija lahko v Bruslju izpogajala za dodaten denar zaradi povečanja območja Slovenije, ki ima stik s sosednjo državo. Na pobudo ministrstva smo se odzvali, nismo pa se do nje opredeljevali.
Predvsem želimo zagotovila, da bodo vsi morebitni postopki zakoniti in želimo tudi več informacij, da morda občina in Savinjska regija zaradi tega ne bi imela škode. Govorijo o administrativni spremembi meje občin, s katero se površina občine Solčava ne bi zmanjšala. Nisem pravnik in moram se tudi posvetovati, če je za spremembo meja občine res potrebno spremeniti zakon. Sicer pa gre za okoli 400 do 500 metrov širok pas, s katerim bi se območje občine Kamnik v bližini Savinjskega sedla dotaknilo meje z Avstrijo.«
Kamniški župan Marjan Šarec se strinja z vsebino izjave, ki jo je dal župana Lipnik za Delo, nato pa poudaril, da Kamnik nikomur ne bo nič vzel. »Tistih nekaj skal bomo zamenjali za druge skale, se pravi, da če bo soglasje, bo prišlo do menjave na nenaseljenem območju. Gre predvsem za to, kaj lahko pridobi osrednjeslovenska regija, kamor sodi tudi Kamnik, ne pa toliko za občino Kamnik samo. Če ne bo uspelo, v Kamniku ne bomo nič hudi in ne bomo jokali ...«
Županu Šarcu se sicer risanje novih meja za določen čas ne zdi sporno. »Ministrstvo ima verjetno glede tega območja razvojno strategijo razvoja in prepričali so nas, da gre za tehnično vprašanje. Mislim, da tu ni nič nezakonitega,« je dejal kamniški župan.
Na MGRT so, kot so nam pojasnili v petek, negativno presenečeni, ker občinski svet občine Solčava še ni sprejel odloka o spremembi mej, saj so z »argumenti prepričevali solčavske svetnike o upravičenosti spremembi mej, katera bi morala biti v interesu ne le države, temveč predvsem občin. Prav občine naj bi imele največ koristi od povečanega obsega sredstev v programu čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo v obdobju 2014-2020.«
Na vprašanje, kakšne koristi bi imeli občini Solčava in Kamnik iz tega naslova, smo z MGRT dobili odgovor, da se pogajanja o večletnem finančnem okviru za prihodnje programsko obdobje izvajanja evropske kohezijske politike 2014-2020 še niso zaključila, zato še ni možno podati ocene o višini sredstev, ki bi bila posledica spremembe meje. Zagotovo pa bi bil program finančno obsežnejši, so prepričani na MGRT.
Postopek spreminjanja naselij ob občinskih mejah je po Zakonu o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb v pristojnosti občin oziroma občinskih svetnikov, razlagajo na MGRT.
Ko smo želeli dobiti dobiti komentar na pripombo, ali ne gre pri takem risanju meja za sedem let za goljufanje Bruslja, z MGRT ne odgovarjajo neposredno. »Čim bolje bi morali izkoristiti instrumente, ki jih prebivalcem v obmejnih regijah ponuja EU ter s tem pritegniti dodatna finančna sredstva za hitrejši razvoj. V času krize je to še toliko bolj pomembno, saj so evropska sredstva edina razvojna sredstva, ki jih imamo na voljo.«
