Ministrica šokirala s predlogom o prestavitvi bolnišnice

Milojka Kolar Celarc podpira načrtovano novogradnjo celjske bolnišnice, ki je naslednja prioriteta po ljubljanski urgenci.

Objavljeno
27. julij 2016 18.45
Špela Kuralt
Špela Kuralt

Celje – Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je na današnjem obisku v Splošni bolnišnici (SB) Celje poudarila, da investicijo v bolnišnico podpira, je pa presenetila s predlogom, naj vodstvo razmisli, ali je ne bi bilo bolje zgraditi povsem na novo, na novi lokaciji. In to zgolj pol leta po začetku delovanja urgentnega centra, ki je pravzaprav temelj bolnišnične novogradnje.

Predvidena bolnišnična novogradnja je ena večjih načrtovanih investicij na področju zdravstva v prihodnjih letih. Po ocenah bi stala od 80 do 100 milijoni evrov, vendar je treba narediti recenzijo projekta novogradnje in novelacijo projekta. Direktor direktorata za zdravstveno ekonomiko Tomaž Glažar je že aprila dejal, da je skrajni rok za začetek gradnje leto 2018. Del novogradnje pravzaprav že stoji. Gre za urgentni center, nad katerim bi gradili nadstropja za različne bolnišnične oddelke.

Gradbeno dovoljenje je že bilo izdano

Ministrstvo za zdravje je projekt uvrstilo med nacionalne razvojne programe že leta 2007, sprejet je bil občinski podrobni prostorski načrt in izdano gradbeno dovoljenje, ki ga je plačalo ministrstvo. Tudi zato preseneča ministričin predlog o novi lokaciji: »Dala sem mogoče malo neobičajen predlog, da bi bilo morda smiselno razmisliti, ali bi bilo mogoče za enak znesek ali za malo večjega na novi lokaciji zgraditi popolnoma novo, moderno bolnišnico, kjer bi imeli na enem mestu dovolj prostora za širitev, boljšo logistiko, parkiranje ... Zgolj v razmislek, preden se dokončno odločimo. To je treba relativno hitro narediti, da vidimo, katera rešitev bi bila dolgoročno za Celje bolj ustrezna.«

Po trenutnem načrtu predviden začetek gradnje ostaja leto 2018. Kdaj naj bi novogradnjo dočakali, še ni znano, dejstvo je, da bo etapna gradnja trajala vsaj šest let. Vendarle pa ministrica projekt podpira: »Podpiram investicijo. To bo velik zalogaj, ampak naredila bom vse, da bo po ljubljanski urgenci to prioriteta investicij v bolnišnično oskrbo v bolnišnicah v Sloveniji.«


Celjska bolnišnica bo morda stala na novi lokaciji. Foto: Igor Mali

Nujno: zagotoviti nove prostore, lokacija ni toliko pomemba

Teh besed so v SB Celje seveda veseli, kot je poudaril strokovni direktor Franci Vindišar si namreč tako zaposleni kot pacienti nove prostore zaslužijo: »56 odstotkov vseh bolniških postelj je še v starih objektih, če lahko rumenemu bolnišničnemu objektu sploh rečemo nov objekt, glede na to, da se je začel graditi leta 1978 in se je gradil dve desetletji in še malo. Projekt nadomestne novogradnje je odgovor na to. Danes smo slišali tudi idejo o mogoče še bolj širokem projektu, ampak oba vodita samo v to, da bo namestitev pacientov boljša, da bodo boljši delovni pogoji. Tudi delo bo lahko precej bolj racionalno. Danes izvajamo operativno dejavnost na sedmih lokacijah. Težave so tudi, ker je v nekaterih bolniških sobah tudi osem postelj. Obvladovanje bolnišničnih okužb je vedno težje v vseh zdravstvenih ustanovah in rešitev za to so lahko samo boljši pogoji namestitve.«

Glede popolnoma nove lokacije bolnišnice pa je Vindišar dejal, da ideja sicer ni slaba, ampak zgolj če se bo gradnja tudi v tem primeru lahko začela 2018.

Krajšanje čakalnih dob

Ministrica in državna sekretarka Sandra Tušar sta SB Celje pohvalili tudi pri sodelovanju v pilotnem programu za skrajšanje čakalnih vrst. Vodstvo bolnišnice je k reševanju teh težav sicer pristopilo že pred projektom, v katerem ministrstvo letos bolnišnicam skupno za skrajšanje čakalnih vrst namenja sedem milijonov evrov.

Kot je povedala Kolar Celarčeva, so rezultati v SB Celje zelo dobri, pri skoraj vseh čakalnih seznamih se skrajšujejo čakalne dobe: »Lahko izrazim vso pohvalo vodstvu bolnišnice, ki dokazuje, da ni edino merilo denar, da se naredijo koraki naprej. To je lahko primer zelo dobre prakse, po katerem se lahko zgledujejo tudi druge bolnišnice.« V Celju so namreč zgolj z organizacijo dela in lastnimi aktivnostmi znižali čakalne dobe. Vindišar je dejal, da je problem čakalnih dob sicer zelo kompleksen in da se poznajo vsake spremembe v zdravstvu: »Zdravstveni dom Celje je izgubil enega radiologa in takoj se nam je povečalo število čakajočih za ultrazvok dojk.«