Ministrstvo in ZZZS v sporu zaradi beguncev

Ljubljana – Med ministrstvom za zdravje (MZ) in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je nastal spor zaradi 250.950 evrov, ki naj bi jih davkoplačevalci plačali iz zdravstvene blagajne namesto iz proračuna.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju določa, da je državni proračun prek postavke ministrstva za zdravje tisti, ki je dolžan plačati nujne zdravstvene storitve za osebe neznanega prebivališča in tujce, ki niso zdravstveno zavarovani. Tako je od začetka krize s prebežniki za oskrbo približno 21.000 ljudi MZ plačalo več kot 492.500 evrov. ZZZS pa je razburil sklep, ki ga je vlada sprejela 16. decembra lani, s katerim z aneksom št. 1 k splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2015 uvaja novo vrsto programa – dodatek za okrepljene ambulante v nastanitvenih centrih za migrante, za kar naj bi ZZZS plačal 250.950 evrov. ZZZS se zdi uvedba takšnega novega programa v obveznem zdravstvenem zavarovanju pravno neutemeljena in nezakonita, saj je jasno, da mora zdravstvene storitve za prebežnike plačevati zdravstveno ministrstvo iz proračuna. Trdijo, da ta vladna odločitev pomeni 55 operacij kolka ali 8000 specialističnih pregledov manj.

Mladi zdravniki »breme« ZZZS

Dušanka Petrovič z ministrstva za zdravje pa pojasnjuje, da ne gre za plačevanje storitev, temveč za začasne zaposlitve mladih zdravnikov z opravljenim strokovnim izpitom brez specializacije. Pilotni projekt, pri katerem 70 mladih zdravnikov brez zaposlitve pomaga specialistom družinske medicine v zdravstvenih domovih, poteka že od leta 2014. Zdravniki iz zdravstvenih domov pa od lanske jeseni delajo tudi v nastanitvenih centrih. Za njihovo razbremenitev bi tako za določen čas, vezan na konkretne potrebe, zaposlili deset zdravnikov brez specializacije. Za to so rezervirali 250.950 evrov. Zdaj potrebujejo dva dodatna zdravnika v enem nastanitvenem centru. Na ZZZS odgovarjajo, da bodo tudi ti mladi zdravniki opravljali storitve, ki pa jih mora plačati ministrstvo.