Tiskane izdaje
Koper – Čeprav je Luka Koper že pred več kot enim letom podala vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja (OVS) za podaljšanje prvega pomola, prav nič ne kaže, da bi to ključno naložbo kmalu lahko uresničili. Konec meseca bosta Luka in občina Koper na Agenciji za okolje (Arso) predstavili nasprotna stališča.
Pridobitev okoljevarstvenega soglasja bi morala biti rutinski upravni postopek, še posebno ker so pred petimi leti sprejeli državni prostorski načrt za območje tovornega pristanišča, v katerem je tako podaljšanje pomola predvideno. Že takrat so bila temeljito proučena vsa okoljska vprašanja in dileme, tudi za daljši kontejnerski pomol. Koprska občina se upira daljšemu pomolu že zato, ker se tudi sosednja občina Ankaran upira gradnji tretjega pomola. Hkrati so v koprski občini prepričani, da je država neutemeljeno dodelila polovico razpoložljive koncesnine Ankaranu, čeprav tam živi le 3300 prebivalcev, medtem ko jih je v koprski občini 52.000. Pristanišče je zelo blizu koprskega mestnega jedra in ves tovor pripeljejo ali odpeljejo prav skozi koprsko občino.
Delitev koncesnine
Deset mesecev pozneje smo ministrstvo za infrastrukturo vprašali, ali so zaskrbljeni zaradi zavlačevanja razvojnih projektov v Luki, kako in kdaj namerava ministrstvo urediti delitev koncesnine med občinama, kako namerava prispevati k hitrejšemu reševanju razvojnega zapleta v Luki Koper. Odgovorili so nam: »Usklajevanje o prvem pomolu in delitvi koncesnine poteka, z željo, da bi čim prej dobili najboljše odgovore na nerešena vprašanja. Na ministrstvu ne pričakujemo, da bi MO Koper ustavila razvoj na prvem pomolu.«
Infografika: Delo
Sporni hrup
Med razgrnitvijo dokumentacije za presojo vplivov podaljšanja prvega pomola na okolje ni imel nihče od Koprčanov nobene pripombe na načrt. Pozneje je občina od Arsa zahtevala status stranke v postopku pridobivanja okoljskega soglasja. Za Luko je poročilo o vplivih na okolje pri podaljševanju pomola izdelalo podjetje ERICo Velenje. V občini Koper pa so avgusta pridobili recenzijo tega poročila, ki so ga izdelali v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano v Mariboru in bili še posebno kritični v delu, ki obravnava obremenitve s hrupom. Luka je na pripombe že odgovorila in pričakuje izdajo soglasja, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Na Arsu nam je Andrej Vuga pojasnil, da je nadaljnji postopek pri pridobivanju okoljskega soglasja odvisen od tega, kaj bodo predstavniki občine povedali na ustni obravnavi. »Soglasje bo izdano, če bo upoštevana okoljska zakonodaja in bo poseg skladen z njo. Koprska občina kot stranska udeleženka bo imela možnost pritožbe, kar lahko zelo zavleče postopek do pravnomočnosti odločbe.«
Luka Koper zdaj na prvem pomolu lahko pretovori 950.000 kontejnerjev. Lani jih je 790.000, letošnje prvo polletje in devetmesečje kažeta, da bi lahko bilo kontejnerjev do konca leta 2016 že približno 850.000. Luški razvojni načrt predvideva, da bi za nova dvigala (nekaj so jih že pridobili) in sto metrov daljši pomol namenili 235 milijonov evrov. S tem bi do leta 2020 kapaciteta pomola dosegla 1,3 milijona pretovorjenih kontejnerjev. Birokratski postopki pa so seveda v zamusi.
