Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrstvo za javno upravo je v enem postopku nabave medicinskega materiala ugotovilo nepravilnosti in zaradi suma storitve prekrška podalo prijavo na Državno revizijsko komisijo. Kot kaže, so nepravilnosti ugotovili v UKC Maribor, ki je naročal žilne opornice Optimax.
UKC Maribor je pred mesecem dni oddal javno naročilo za dobavo žilnih opornic iz titana Optimax. V naročilu so navedli, da so žilne opornice Optimax v določenih situacijah nepogrešljive in nezamenljive z drugimi žilnimi opornicami. Vendar v UKC Ljubljana žilnih opornic Optimax ne uporabljajo. Mariborska bolnišnica je naročilo oddala po postopku s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa družbi VASC-MED za 204.000 evrov.
Žilne opornice Optimax namreč dobavlja samo to podjetje. VASC-MED Mirka Gašparića glede na aplikacijo Erar edine prihodke iz javnega sektorja ustvari z UKC Maribor in Bolnišnico Celje, ki prav tako uporablja žilne opornice Optimax. O spornem javnem naročilu in zahtevi mariborskih kardiologov po ravno tej žilni opornici je poročala že Tarča.
Direktor direktorata za javno naročanje Sašo Matas je dejal, da konkretnega naročila ne morejo komentirati: »Se pa ob vseh zbranih informacijah poraja dvom o pravilnosti izbire postopka, zaradi česar je ministrstvo v skladu z zakonom ukrepalo. Ker gre za postopek, ki je v teku, vam več informacij v tem trenutku ne moremo podati.« Ministrstvo je torej, kot kaže, ravno ta postopek prijavilo na prekrškovni organ Državno revizijsko komisijo.
Svetovalec Državne revizijske komisije (DKOM) Ivan Radulović konkretnega primera ni želel komentirati. Na mizo so prijavo dobili šele pred kratkim in je še niso obravnavali.
Pojasnil pa je, da so za najhujše prekrške s področja javnega naročanja zagrožene globe od 25.000 do 100.000 evrov in za odgovorno osebo med 500 in 2000 evrov. DKOM lahko spiše tudi obdolžilni predlog za obravnavo na sodišču, ki odloča o izreku stranske sankcije, to je izločitvi odgovorne osebe iz postopkov javnega naročanja za tri leta.
Javno naročanje v nekaterih bolnišnicah izredno netransparentno
Javno naročanje v zdravstvu je glede na celotno naročanje v Sloveniji manj transparentno, v nekaterih bolnišnicah pa izredno netransparentno, je prepričan Sašo Matas.
Za večjo transparentnost javnega naročanja v zdravstvu, vzpostavitev standardov in nižje stroške naročanja sta ministrstvi za javno upravo ter zdravje začela voditi skupna javna naročila - to pomeni eno javno naročilo za vse bolnišnice.
Pri skupnih javnih naročilih medicinskih pripomočkov dobivajo med 14 in 19 ponudb na naročilo, kar pomeni vključenost večjega števila ponudnikov. Z uporabo e-kataloga pa bo poraba po bolnišnicah primerljiva in transparentna, je dejal Matas.
Sašo Matas Foto: Tomi Lombar/Delo
Doslej je bilo objavljenih pet skupnih naročil; lani so oddali naročilo za zdravila, letos pa še za igle, rokavice, plenice in katetre. Vrednost teh naročil je približno 45 milijonov evrov. Po nekaterih ocenah bi pri teh petih naročilih lahko privarčevali od pet do sedem milijonov evrov. Vlada bo o dodatnih skupnih javnih naročilih predvidoma odločala še letos.
Pritiski proti skupnemu javnemu naročanju
»Prav gotovo poseg v stanje, ki je prisoten desetletja, ni enostaven. Sodelovanje bolnišnic, čeprav večina direktorjev trdi, da so skupna naročila prava rešitev, je v praksi prej izjema kot pravilo. Ponudniki trdijo podobno, a stanje, da imamo več pritožb - pa se vsebina razpisov bistveno ne razlikuje od do sedaj objavljenih - kot je naročil, je zgovorna,« opozarja Matas.
Medtem ko je število pritožb na skupnem javnem naročanju v zdravstvu večje, kot je postopkov, je sicer v povprečju pritožba vložena med dvemi do tremi odstotki javnih naročil.
Matas še dodaja: »Zgovorni so posredni pritiski na odločevalce o samem sistemu naročanja, ki jih pred izvajanjem skupnega naročanja v zdravstvu ni bilo.«
Po Matasovih besedah so se z odporom srečali že pred leti, ko so začeli z izvajanjem skupnega naročanja za državne organe - a takrat je bil precej manjši. Odpor je torej pričakovan. »A pritiskov bo sčasoma vse manj, zato je treba vztrajati,« je dodal.
Morebitni kartelni dogovori ponudnikov pripomočkov
Po besedah našega sogovornika so trenutno izpostavljene le nekatere bolnišnice kot največji krivec za slabo naročanje v zdravstvu: »Toda seznam je dolg, od nepoštenih ali le neveščih posameznikov v postopkih do predstojnikov bolnišnic in svetov zavoda, ki so takšno prakso dopuščali. In nenazadnje tudi na strani ponudnikov, gospodarstva, ki je pri tem sodelovalo.«
Po njegovem mnenju se je treba vprašali, ali je tudi pri teh javnih naročilih prišlo do usklajenih ravnanj in kartelnih dogovorov in je bil trg razdeljen: »Nekaj je, če bolnice oddajo naročilo enemu ponudniku neposredno, in lahko to prinaša visoke cene, drugo pa je, če je naročilo objavljeno, pa so cene še vedno precej višje od primerljivih cen v tujini.«
Ali so si torej ponudniki razdelili trg in usklajeno delovali? »Če so bila naročila oddana transparentno, cene pa so še vedno neprimerljivo višje od cene v sosednjih državah, potem je drugačen odgovor malo verjeten,« je odgovoril.
Nadzor nad kartelnim dogovarjanjem izvaja Agencija za varstvo konkurence (AVK).
Na naše vprašanje, kaj ugotavljajo glede konkurence na trgu zdravil in medicinskih pripomočkov bolnišnicam, so z AVK odgovorili, da ne morejo komentirati, katere sume kršitev morda obravnavajo. Dodali so, da trenutno vodijo le en postopek, in sicer zoper veletrgovce z zdravili Kemofarmacija, Salus, Farmadent in Gopharm.
Vrhovno sodišče je pritrdilo ugotovitvam AVK, da sta Kemofarmacija in Salus usklajeno ravnala pri določanju cen zdravil, medtem ko je revizijama Farmadenta in Gopharma ugodilo, upravni sodbi razveljavilo in zadevo vrnilo upravnemu sodišču v novo sojenje. Upravno sodišče pa je odločbo AVK odpravilo in jo vrnilo varuhu konkurence v nov postopek, ki pa še ni končan.
Poleg tega postopka AVK zoper Kemofarmacijo, Salus, Farmadent in Gopharm vodi tudi prekrškovni postopek. Ker tudi tega ni zaključila, še nobenemu podjetju ni izrekla globe.
