Tiskane izdaje
Ljubljana - Odbor DZ za kulturo je danes na nujni seji ministrstvu za kulturo naložil, naj odpravi dvome glede dosedanjega ravnanja v zvezi z napovedanim prevzemom medijske hiše Pro Plus in v obnovljenem postopku o izdaji soglasja za prevzem odloča vsebinsko. Na seji je bilo slišati tudi očitke na račun zakonodaje.
Člani odbora za kulturo so razpravljali o vlogi kulturnega ministrstva pri napovedanem prevzemu medijske hiše Pro Plus. Na ministrstvu za kulturo so namreč vlogo družbe Slovenia Broadband s sedežem v Luxembourgu za pridobitev 100-odstotnega lastninskega deleža v premoženju Pro Plus zavrgli, saj, kot so pojasnili, ministrstvo o njej ni pristojno odločati.
Slovenia Broadband je v lasti skupine United Group, ta pa je v lasti globalne naložbene družbe KKR in EBRD in je trenutno v Sloveniji lastnica telekomunikacijskega operaterja Telemach. Skupina je v začetku julija objavila, da je od družbe CME kupila medijski portfelj v Sloveniji in na Hrvaškem, Slovenia Broadband pa je nato na ministrstvo in Javno agencijo RS za varstvo konkurence vložila vlogo za soglasje za prevzem družbe Pro Plus, pod okriljem katere program oddajata televiziji Pop TV in Kanal A.
Minister za kulturo Tone Peršak je pojasnil, da bi bilo ministrstvo v tej zadevi lahko odločalo le v primeru, da bi podjetje Slovenia Broadband kupovalo več kot 20-odstotni delež neposredno v podjetjih Pop TV oziroma Kanal A. Iz same vloge po Peršakovih besedah ni bilo popolnoma jasno, v kateri družbi želi vlagatelj pridobiti lastninski delež, zato je ministrstvo vlagatelja pozvalo, naj vlogo dopolni. Ta je nato po ministrovih besedah jasno povedal, da želi soglasje za prevzem Pro Plusa, ki pa ni izdajatelj nobenega medija.
Luka Mesec (Levica) je izrazil presenečenje nad sprenevedanjem ministra, pri čemer je dejal, da so na ministrstvu podjetju Slovenia Broadband »praktično namignili«, da ji soglasja ne bo treba imeti, če se vloga nanaša na Pro Plus.
Predsednik odbora DZ za kulturo Dragan Matić je na seji izpostavil, da je Pro Plus najbolj vplivna medijska družba v državi, njen bodoči kupec pa ima v lasti že Telemach, ki je največji kabelski operater v državi z več kot 50-odstotnim tržnim deležem.
Lipičnik: Zakonodaja je v globokem zaostanku
Z realizacijo nakupa Pro Plusa bi po Matićevih besedah lahko prišlo do lastniških povezav, ki bi pripeljale do položaja, ko bi ena pravna oseba postala lastnik poglavitnih medijev in distributerjev medijskih vsebin. »S tovrstnimi povezavami bi si tako ena pravna oseba pridobila odločilno prednost pred ostalimi mediji,« je opozoril.
Tudi v. d. direktorja Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) Tanja Muha je dejala, da bi bile lahko ostale televizijske hiše postavljene v slabši položaj, kar bi imelo negativen vpliv na medijsko pluralnost. Predsednik Sveta za radiodifuzijo Aleš Lipičnik je ocenil, da niso multinacionalke krive, da nismo pripravljeni na njihov prihod. Zakonodaja je v globokem zaostanku, je dodal.
Na negativne posledica prevzema Pro Plusa je opozorila tudi Sandra Bašić Hrvatin iz Fakultete za humanistične študije na Univerzi na Primorskem. Ocenila je, da ima ministrstvo vse zakonske mehanizme, da o tem odloča, vprašanje pa je, ali imajo tudi željo, da zadevo razrešijo.
