Tiskane izdaje
Prodaji po delih so nasprotovali v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), zato so se pritožili, a je ljubljansko višje sodišče pritožbo zavrnilo. Javne dražbe bodo tako na sedežu družbe v Kromberku med 22. in 30. novembrom, dražil pa bo lahko tisti, ki bo do dneva pred dražbo plačal varščino v višini deset odstotkov izklicne cene.
Najprej bosta naprodaj nezazidalno zemljišče po izklicni ceni slabih 300.000 evrov in upravna stavba z vsem pripadajočim zemljiščem za 830.000 evrov. Vratarnica je ocenjena na 94.000 evrov. Maloprodajna trgovina bo na voljo za 288.000 evrov, restavracija z opremo pa za 385.000 evrov. Klavnica za zasilni zakol ima izklicno ceno 89.000 evrov, garderobe z opremo in zemljiščem pa 625.000. Hleva bosta prišla na vrsto 29. novembra za 538.000 evrov, kogeneracija pa za 118.000 evrov. Črpališče in vodni stolp bosta na voljo za 224.000 evrov. Skladišče goriv in maziv je ocenjeno na 364.000 evrov, z dražbo stavbnega zemljišča merilne regulacijske postaje za 8500 evrov pa se bodo 30. novembra prodaje končale. Še pred tem bodo sicer dražbe treh nezazidalnih zemljišč za 201.000, 78.000 in 150.000 evrov.
DUTB: Benedejčič
Stečajni upravitelj Miroslav Benedejčič pa ne ve, ali bo stečajni upravitelj do dražbe. Slaba banka ga je po tem, ko jo je sodišče sedemkrat že zavrnilo, še na osmi seji upniškega odbora želela razrešiti s položaja. Od več kot 500 Mipovih upnikov jih je po naših informacijah glasovalo šest. »Nimam informacije, ali sem razrešen. V tem primeru bi se na odločitev tudi pritožil, da bi pridobil nekaj časa. Dražbe so namreč razpisane in ves čas se dogovarjamo s potencialnimi kupci. Resnično pa me skrbi vedenje slabe banke, ki ne počne drugega kot nagaja. To lahko vpliva na prodajo,« je dejal Benedejčič. Zaradi domnevne korupcije znotraj DUTB je obvestil tudi državno tožilstvo. »Okoli Mipa je veliko umazanije,« je dejal.
Prodaja premoženja po delih je zadnja rešitev, čeprav je po njegovem mnenju še vedno čas za prodajo v celoti. A priznava, da je možnosti malo, potem ko so v preteklosti propadli poskusi nakupa Panvite ter italijanskih in turških družb. Zavrnil je obtožbe, da noče sodelovati z DUTB oziroma da ne sprejema njene pomoči: »Opreme v kompleksu, ki ni obremenjena s hipotekami, nisem hotel prodati, saj imajo posamezne enote vrednost samo, če ostanejo takšne, za kar so bile namenjene. Interesenti za nakup namreč obstajajo, na primer Peloz, Celjske mesnine in Kras. Slaba banka bi prodala opremo in nato nepremičnine, toda kdo bo kupoval prazne objekte? Poleg tega pa zaradi nasprotovanja lokalnega okolja klavnica najverjetneje ne bo več zaživela.« Na začetku stečaja je bila oprema ocenjena na osem milijonov evrov.
Na DUTB pravijo, da se s prodajo po delih strinjajo, a da morajo biti predlogi stečajnega upravitelja usklajeni z upniki: »Dosedanji poskusi delitve obrata niso bili usklajeni s ključnimi akterji in ne zagotavljajo povečevanja vrednosti premoženja.« To je po njihovem mnenju tudi eden od razlogov za Benedejčičevo razrešitev s položaja: »Njegove metode do drugačne od predlogov DUTB, ob tem ne upošteva zahtev in mnenj upnikov. V zvezi z njegovo razrešitvijo DUTB čaka na sklep relevantnega sodišča. Z ovadbo pa DUTB ni seznanjena.«
