Miro Cerar: »Glede drugega tira smo na spolzkem terenu«
Vodja SMC razloga za zaplete vidi tako v referendumih kot v odločitvi nove vlade, ki se je odrekla sodelovanju Madžarske.
Odpri galerijo
Po informacijah iz več virov ni verjetno, da bi Slovenija za posojilo EIB lahko dobila jamstev evropskega sklada EFSI, marveč bodo morala jamčiti sama. FOTO: Jure Eržen
Bruselj - Pred sredinim odločanjem Evropske investicijske banke (EIB) o posojilu za gradnjo drugega tira Divača-Koper je v slovenskih političnih krogih več negotovosti, svaril in očitkov.
Vodja slovenske diplomacije in predsednik SMC Miro Cerar je ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU opozoril, da utegne projekt postati dražji in bolj tvegan, kot je bil v času vlade pod njegovim vodstvom.
Cerar si sicer želi, da bi EIB naklonila Sloveniji ugodne in sprejemljive pogoje za posojilo. Po drugi strani je opozoril, »da smo si Slovenci sami zadali kar nekaj bolečih udarcev«. Najprej so bili sklicani referendumi, s katerimi smo izgubili leto dni.
Ko je bil na čelu vlade, so po njegovih besedah pripravili jasno shemo, finančni načrt, ki ni predvidevala nobenih državnih jamstev za posojila. Predvideval pa je sodelovanje s sosednjimi partnerskimi državami (najresneje je bila vključena Madžarska) in najmanj bremenil davkoplačevalce.
»To shemo je sprejela EIB in nikoli nismo omenjali, da bi se stvari lahko kakorkoli zapletle,« je ocenil Cerar.
Projekt je po njegovih besedah najmanj obremenjeval davkoplačevalce na kratki in dolgi rok. Upa, da bo vladi uspelo enako. »Ne želim si, da bi se s projektom zapeljali v vode, ki so tvegane,« je opozoril.
Kljub temu je opozoril na grozeče težave, češ, ko imamo novo vlado, se stvari ponovno odpirajo. »Bojim se, da je k temu prispeval tudi naš drugačen položaj glede sodelovanja partnerjev,« je ocenil. Skupaj z njimi bi projekt imel bolj široko evropsko dimenzijo, kot takega ga morajo institucije EU bi bolj podpirati. »Če se država osami in gre v projekt sama, mora sama zagotoviti jamstva,« je ocenil.
Po informacijah iz več virov ni verjetno, da bi Slovenija za posojilo EIB lahko dobila jamstev evropskega sklada EFSI, marveč bodo morala jamčiti sama.
»V času prejšnje vlade smo imeli z evropsko komisijo, EIB in tudi nekaterimi drugimi 'deležniki' vse dogovorjeno,« je povedal Cerar. Če bi ga pravočasno začeli, bi že začeli graditi in porabljati denar je prepričan.
Spremenili smo jasno začrtan pot, problematizirati se je začela finančna konstrukcija in »znašli smo se na nekem spolzkem terenu«.
»Želim si na vsak način, da projekt uspe, ampak ne tako, da bomo imeli spet afero, kot je bil TEŠ 6,« je povedal Cerar.
Vodja slovenske diplomacije in predsednik SMC Miro Cerar je ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU opozoril, da utegne projekt postati dražji in bolj tvegan, kot je bil v času vlade pod njegovim vodstvom.
Cerar si sicer želi, da bi EIB naklonila Sloveniji ugodne in sprejemljive pogoje za posojilo. Po drugi strani je opozoril, »da smo si Slovenci sami zadali kar nekaj bolečih udarcev«. Najprej so bili sklicani referendumi, s katerimi smo izgubili leto dni.
Ko je bil na čelu vlade, so po njegovih besedah pripravili jasno shemo, finančni načrt, ki ni predvidevala nobenih državnih jamstev za posojila. Predvideval pa je sodelovanje s sosednjimi partnerskimi državami (najresneje je bila vključena Madžarska) in najmanj bremenil davkoplačevalce.
Miro Cerar si želi, da bi EIB naklonila Sloveniji ugodne in sprejemljive pogoje za posojilo. FOTO: Jože Suhadolnik
»To shemo je sprejela EIB in nikoli nismo omenjali, da bi se stvari lahko kakorkoli zapletle,« je ocenil Cerar.
Projekt je po njegovih besedah najmanj obremenjeval davkoplačevalce na kratki in dolgi rok. Upa, da bo vladi uspelo enako. »Ne želim si, da bi se s projektom zapeljali v vode, ki so tvegane,« je opozoril.
Kljub temu je opozoril na grozeče težave, češ, ko imamo novo vlado, se stvari ponovno odpirajo. »Bojim se, da je k temu prispeval tudi naš drugačen položaj glede sodelovanja partnerjev,« je ocenil. Skupaj z njimi bi projekt imel bolj široko evropsko dimenzijo, kot takega ga morajo institucije EU bi bolj podpirati. »Če se država osami in gre v projekt sama, mora sama zagotoviti jamstva,« je ocenil.
Po informacijah iz več virov ni verjetno, da bi Slovenija za posojilo EIB lahko dobila jamstev evropskega sklada EFSI, marveč bodo morala jamčiti sama.
»V času prejšnje vlade smo imeli z evropsko komisijo, EIB in tudi nekaterimi drugimi 'deležniki' vse dogovorjeno,« je povedal Cerar. Če bi ga pravočasno začeli, bi že začeli graditi in porabljati denar je prepričan.
Spremenili smo jasno začrtan pot, problematizirati se je začela finančna konstrukcija in »znašli smo se na nekem spolzkem terenu«.
»Želim si na vsak način, da projekt uspe, ampak ne tako, da bomo imeli spet afero, kot je bil TEŠ 6,« je povedal Cerar.
