Miro Cerar: Potegnimo nauk, da teh napak ne bomo več ponavljali

Za Boruta Pahorja je bilo srečanje pod Najevsko lipo obet za prihodnost, za Mira Cerarja pa tradicija, ki jo moramo ohraniti.

Objavljeno
27. junij 2015 20.58
Nedelo
Mateja Kotnik, Nedelo
Mateja Kotnik, Nedelo

Na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem se od leta 1991, ko se je Slovenija osamosvojila, pod krošnjo matere vseh slovenskih lip, Najevske lipe, srečujejo državniki.

Letos je bilo še posebej slovesno, saj so poleg 25-letnice srečanj obeležili tudi dan državnosti in 350-letnico začetka rudarjenja v Zgornji Mežiški dolini.

Letos prvič sta na posestvo kmeta Osojnika, po domače Najevnika, dobrih tisoč metrov nad morjem, prišla oba predsednika; predsednik države in predsednik vlade. Za Boruta Pahorja je to obet za prihodnost, za Mira Cerarja pa tradicija, ki jo moramo ohraniti.

V slavnostnem nagovoru zbranim na slavju, je Miro Cerar pozval k spoštljivemu spominu na našo zgodovino. »Tam, kjer smo naredili napake ... Pustimo bolečino, potegnimo ven nauk, da teh napak ne bomo več ponavljali.« Miro Cerar je spomnil, da nas je kriza opozorila na več naših slabosti, med katerimi je tudi strah, zaradi katerega si morda ne upamo svobodno storiti to, kar mislimo, da bi bilo prav. Po Cerarjevih besedah je čas, da premagamo vse vrste strahov in se pred svetom izkažemo predvsem v dobrem, ne v slabem.

Gostiteljica srečanja, črnjanska županja Romana Lesjak, je v okviru prireditve pod lipo 'na ženski razmislek' povabila ženske na odgovornih položajih v družbi. »Pa ne zato, ker bi se rade šle feminizem, pač pa zato, ker želimo prevzeti aktivno vlogo v družbi in smo za to pripravljene prevzeti tudi odgovornost.«

V Črni na Koroškem, za katero so domačini pri Najevski lipi rekli, da ne leži na koncu sveta, temveč na križišču Evrope, so se odločili, da srečanje preimenjujejo.

Prihodnje leto bo to Srečanje pod Najevsko lipo. Strokovnjaki ocenjujejo, da je stara več kot 700 let in da so jo posadili Turki, ko so bežali iz teh krajev.