Miši so letos vsepovsod, mrzlica še razsaja

Maribor, Jesenice – V mariborskem univerzitetnem kliničnem centru (UKC) so maja in junija opazili porast bolnikov z diagnozo mišje mrzlice, ki se z glodavcev prenaša na človeka. Letos so na tem oddelku zdravili že 36 okuženih, lani le dva.

Po besedah infektologa iz UKC Zvonka Baklana se mišja mrzlica še ne pomirja, saj bolniki še vedno prihajajo. Trenutno se na oddelku zdravijo štirje. »Nekateri so že v takšni izboljšani fazi, da pričakujemo, da bodo čez dan ali dva zapustili bolnišnico. Pri enem od bolnikov pa je malo težji potek,« je pojasnil Baklan.

Na porast mišje mrzlice opozarjajo tudi na Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Maribor, kjer vsak dan prejemajo klice zaskrbljenih ljudi. Njihova epidemiološka služba poskuša pri obolelih poiskati vire okužbe in način prenosa in pri nekaterih je možno, da je okužba nastala na območju mariborskega Pohorja. Ugotavljajo, da se vse več miši pojavlja v gozdu in na kmetijskih površinah, kjer pa ZZV deratizacije oziroma zatiranja glodavcev ne izvaja.

Strokovnjaki z oddelka za nalezljive bolezni in vročinska stanja UKC Maribor ljudem svetujejo, naj se izogibajo predelov, kjer so lahko miši, opozarjajo pa tudi na pomen umivanja sadja. »V primeru, da pospravljamo opuščene lope, skladišča, kleti in vemo, da so tam miši, si nataknimo masko,« svetujejo.

Mišja mrzlica je virusna bolezen, ki se prenaša z urinom glodavcev na človeka. To je vročinsko bolezen, ki se ne prenaša s človeka na človeka. Simptomi so splošna oslabelost, bolečine po celem telesu, glavobol, bolečine za očmi, možne so motnje vida, nekateri opisujejo bolečine v ledvenem predelu, nekateri tudi bruhajo. Bolezen lahko poteka v več fazah, kjer lahko nastanejo tudi motnje v delovanju različnih organov. V poznejši fazi ni izključena možnost odpovedi ledvic in nastanek krvavitev.

Čeprav je letos na Gorenjskem znan le en primer mišje mrzlice, in sicer v okolici Škofje Loke, obravnavajo tudi na kranjskem ZZV čedalje več klicev, saj jih občani vsak dan opozarjajo na povečano število miši in sprašujejo, kako ravnati, če najdejo poginulo žival. Na kranjskem ZZV so nam še pojasnili, da pri poginulih miših, ki so jih poslali na preiskavo, doslej niso ugotovili mišje mrzlice, število poročil o poginih teh glodalcev na Gorenjskem pa se je zadnje dni nekoliko umirilo.

Zato pa se je v večini trgovin gorenjskih kmetijskih zadrug v zadnjih dveh, treh tednih zelo povečalo povpraševanje po pasteh za miši. »Lani smo prodali dve pasti na teden, letos jih tudi 20 na dan,« nam je povedala ena od prodajalk in dodala, da se je močno povečalo tudi povpraševanje po strupih, ki zatirajo te glodalce.

Miši je letos menda veliko predvsem v vaseh na zgornjem Gorenjskem. Včeraj smo se o težavah, ki jih povzročajo miši, prepričali na obrobju Jesenic in Dovjem, kjer domačini lovijo glodavce s takšnimi ali drugačnimi pastmi. Vrtičkarji jim nastavljajo predvsem vodne pasti, sicer pa so skorajda povsod, po vrtovih, kleteh, garažah in drugod, nameščene mišelovke. »V vrtovih in na polju letos kar mrgolijo miši. Lovimo jih, saj nam uničujejo pridelek, a se hkrati zavedamo, da je to Sizifovo delo. Že zdaj pa nas skrbi, kako bo, ko bodo jeseni miši začele iskati zavetje v hišah. Zdaj jih po domovih še ni, so pa ponekod že vdrle v garaže in kleti,« je pojasnil eden od domačinov in dodal, da iz mišelovk, nameščenih na svojem dvorišču, vsak dan – previdno in z rokavicami – potegne dve ali tri miške.«