Misija nemogoče

Še sredi prejšnjega tedna je bilo videti, da je partnerstvo med koalicijo in opozicijo vendarle zaživelo. Potem pa je napovedana obstrukcija SDS v državnem zboru, zaradi katere je padla v vodo ratifikacija protokola o vstopu Hrvaške v Nato, postavila stvari na glavo.

sob, 07.02.2009, 15:45

Še sredi prejšnjega tedna je bilo videti, da je partnerstvo med koalicijo in opozicijo vendarle zaživelo. Potem pa je napovedana obstrukcija SDS v državnem zboru, zaradi katere je padla v vodo ratifikacija protokola o vstopu Hrvaške v Nato, postavila stvari na glavo. Odnosi med vladno in opozicijsko stranjo so v hipu pristali na najnižji točki, partnerstvo med njima pa se je nenadoma zdelo misija nemogoče.

Prejšnjo sredo so se predsedniki vseh parlamentarnih strank dogovorili o novem partnerstvu. V nasprotju s partnerstvom za razvoj, ki se je oblikovalo za časa prejšnje vlade, niso sprejeli kakega pisnega sporazuma, ampak so se zadovoljili z ustnim dogovorom o tem, da se bodo vse parlamentarne stranke usklajevale zlasti o vseh protikriznih predlogih, preden jih bo vlada sprejela in poslala v parlament.

Pot do tega dogovora ni bila preprosta, saj je bilo v vladni koaliciji precej odpora do sodelovanja. Pravzaprav se je odločno zanj zavzemal le premier Borut Pahor. Stvar je pospešil prvak opozicije Janez Janša, ki je pripravil ter premieru in javnosti predstavil svoj predlog sporazuma o partnerstvu, delovno poimenovanem Partnerstvo 10+2. Svoj predlog je ravno tem času dokončal tudi Pahor. K temu, kar je pripravil Janša, so imeli v preostalih koalicijskih strankah nemalo pripomb, zato je Pahor predlagal, naj svoj predlog pripravi še predsednik stranke Zares Gregor Golobič. Na omenjenem srečanju predsednikov strank se je pokazalo, da so vsi trije predlogi, Janšev, Pahorjev in Golobičev, preveč vsaksebi, da bi jih bilo mogoče v kratkem času uskladiti. Zato so izbrali drugo pot: zadostuje ustni dogovor, da bodo vsi, tudi opozicija, svoje predloge protikriznih ukrepov predstavili in usklajevali na srečanjih z vsemi drugimi parlamentarnimi strankami, še preden začnejo uradno pot v parlamentarno proceduro.

Želja po nekakšnem dogovoru o partnerstvu je bila očitno močnejša od vseh zadržkov glede njegove preveč ali premalo zavezujoče narave, pa tudi glede njegove »protidemokratičnosti« oziroma ignoriranja vloge parlamenta kot mesta soočanja pogledov in dogovarjanja med koalicijo in opozicijo. Nekakšno formo sodelovanja v prihajajočih kriznih časih so potrebovali na obeh straneh. Po drugi strani pa so bili pogledi preveč različni, da bi se lahko dogovorili za kaj bolj zavezujočega. Še pravega enotnega imena niso nadeli tej formi. Pomembneje jim je bilo, da čim prej začne delovati.

Ni zaključnega računa, ni ratifikacije

Naslednji dan zvečer je državni zbor po večdnevni razpravi glasoval o dokumentih, ki so jih obravnavali dotlej. Malce nepričakovano in na tesno je bil zavrnjen zaključni račun proračuna za leto 2007. Naslednja točka, o kateri naj bi glasovali, je bila ratifikacija protokola o pristopu Albanije in Hrvaške k Natu. A tega glasovanja (še) ni bilo. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je namreč takoj po glasovanju o zaključnem računu povedal, da se bo njihova poslanska skupina vzdržala vseh nadaljnjih glasovanj v državnem zboru, dokler ne bo sprejet zaključni račun, in to v prav takem besedilu, kot je bil tokrat zavrnjen. To pa je praktično pomenilo, da hrvaški protokol ne bo ratificiran. Za to je namreč potrebna dvetretjinska večina v državnem zboru, a je brez glasov SDS ni mogoče doseči. Seja je bila prekinjena.

Privolitev v vstop Hrvaške v Nato je bila osrednja in najbolj pričakovana točka tistega dne v državnem zboru. Sejo je z balkona v državnem zboru spremljalo celo več tujih veleposlanikov v Sloveniji in številna ekipa hrvaških novinarjev. Nikomur ni bilo nič jasno. Zaradi slovenske blokade hrvaškega pristopa k EU so se vsi bali, da bi Slovenija utegnila blokirati še pristop Hrvaške k Natu. In strahovi so se uresničili.

Slovenska vlada je drugim vladam in mednarodnim inštitucijam ves čas zatrjevala nasprotno. Tudi domače politike je prepričevala, da je na kocki verodostojnost naše države. Razočaranje je bilo zato veliko. Borut Pahor je naslednji dan na novinarski konferenci sporočil, da bo vlada v parlament še enkrat poslala zaključni račun v enakem besedilu kot prvič. S tem naj bi prekinila blokado SDS in omogočila glasovanje o ratifikaciji hrvaškega pristopa k Natu, kar je za vlado najpomembnejše. Ob tem pa je vendarle dejal: »Odkrito in naglas je treba povedati, da je to izsiljevanje!« Po njegovem SDS ni imela nobenega razloga, da je glasovanje o zaključnem računu povezala z glasovanjem o ratifikaciji hrvaškega protokola, sploh pa je ves čas obljubljala svoje glasove za ratifikacijo. Poudaril je, da bo imela poteza SDS dolgoročne posledice. »Prišel sem do spoznanja, da se ni mogoče vedno zanesti na dogovore in na dane besede.« Le dva dni po tem, ko so bili predsedniki parlamentarnih strank po sestanku o partnerstvu polni besed o zaupanju v dano besedo, so bile to popolnoma nove besede. Borut Pahor kot do tedaj glavni promotor partnerstva z opozicijo je povsem spremenil pogled na to vprašanje.

Je presežek, ni presežka?

Zavrnitev zaključnega računa proračuna za leto 2007 sama po sebi ni ravno nekaj usodnega. A za opozicijo, zlasti za SDS, je imelo to dejanje simbolni pomen. Nova vladna večina je zavrnila zaključni račun za leto, ko je bila na oblasti Janševa vlada, in to, kot so trdili, prvega, ki je izkazoval presežek (kasneje se je pokazalo, da so presežek imeli tudi proračuni v letih 1992 do 1996). Za koalicijsko stran pa je bil predlagani zaključni račun neupravičeno postavljanje Janševe vlade s presežkom, ki ga v resnici ni. Računsko sodišče je namreč v reviziji ugotovilo nepravilno knjiženje prenosa delnic Telekoma na Sod, zaradi česar proračun nima 37 milijonov presežka, ampak 9 milijonov primanjkljaja. Pri skoraj devetih milijardah celotnega proračuna je teh nekaj milijonov v plus ali minus majhen znesek, pomeni pa razliko med presežkom in primanjkljajem.

Državni zbor bo na izredni seji prihodnji teden še enkrat odločal o zaključnem računu. Vlada je svoj novi predlog sicer opremila z dodatnimi sklepi, ki govorijo o tem, da zaključni račun ni pravilen in da bo vlada to popravila v proračunu za naslednje leto. A za del poslancev je to, da bi še enkrat glasovali o besedilu, ki so ga že zavrnili, nesprejemljivo.

Borut Sajovic, vodja poslanske skupine LDS, kjer vsi poslanci napovedujejo, da bodo ponovno glasovali proti, pojasnjuje: »Zgodba s Hrvaško in Natom je zelo pomembna. SDS pa je ravno to zgodbo izkoristila za doseganje notranjepolitičnih ciljev in na neki čuden način grobo pritiska na nas druge poslance, češ, pri zaključnem računu nisi glasoval po svoji pameti. Od tebe zdaj zahtevam, da si premisliš in da tisto, kar si doslej mislil, da je minus, pretvoriš v plus. Jaz in moja poslanska skupina tega ne bomo naredili

Še ostrejši je Franc Žnidaršič, vodja poslanske skupine DeSUS: »To, kar je naredila SDS, ko je šlo za nadaljevanje seje državnega zbora, je cinizem brez primere. Gre za grobo izsiljevanje. Ugled države je postavljen na kocko za ceno povsem banalne stvari. Nesporno je zaključni račun bil prikazan tendenciozno. Šlo je za manipulacijo, na katero je opozorilo tudi računsko sodišče. Povsem logično je, da so nekateri poslanci, z menoj vred, mislili, da je prav, da se taka stvar ne potrdi. Povedal sem že, da se izsiljevati ne pustim. In če kdo tvega ugled države na ta račun, je to njegov problem, ne moj.«
Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS, pa zavrača očitke o krivdi SDS in na Pahorjeve izjave o razočaranju o izsiljevanju odgovarja: »Gospod Borut Pahor je sedel v dvorani in pozorno spremljal razprave poslancev. Prav gotovo mu ni ušla napoved njegove poslanske skupine (torej SD), ki je pred glasovanjem o zaključnem računu proračuna za leto 2007 napovedala glasovanje proti. Predsednik vlade Pahor bi moral vedeti, kaj takšna napoved pomeni, zavedati bi se moral tudi posledic takšne odločitve. Kot predsednik vlade bi v tistem trenutku moral intervenirati in prek vodje poslanske skupine SD predlagati vsaj posvet pred glasovanjem. Njegovi poslanci so v prejšnjem mandatu obstruirali seje v 106 primerih, pa ob tem ni nikoli izrazil razočaranja. Obstrukcije poslancev SD v prejšnjem mandatu so se pojavljale tudi v času, ko je potekalo sodelovanje v takratnem Partnerstvu za razvoj. Predsednik SDS in tedanji predsednik vlade Janez Janša ni zaradi obstrukcij poslancev SD nikoli grozil s prekinitvijo partnerstva.«

Popuščanje ali odgovorno ravnanje?

V koalicijskih strankah pa vidijo Pahorjev problem predvsem v tem, da je šel v svoji dobronamernosti do opozicije predaleč in da ji preveč popušča. Po mnenju Boruta Sajovica je Pahor sicer osebnostno širok, povezovalen, kar mu šteje kot vrednoto. »Če bi oba partnerja bila taka, potem bi ta recept deloval. Tako pa eden daje, drugi pa jemlje. Po tistem: ti mene s kamnom, jaz tebe s kruhom

Franc Žnidaršič ugotavlja, da Pahor glede tega, kako naj reagira na obstrukcijo SDS, skoraj nima manevrskega prostora. »Težava je v tem, da bi se to izsiljevanje, če bi mi vztrajali, kmalu pozabilo, odgovornost za to, da stvari niso stekle, kot je bilo na zunanjepolitičnem področju dogovorjeno, pa bi padla na sedanjo oblast.« Ob tem pa dodaja: »Ravnanje SDS bi pa bilo lahko dovolj, da temeljito premisli o svoji dobri volji, da bi se z njimi pogovarjal

Gregor Golobič, predsednik stranke Zares, pa pravi: »Pahorjeva benevolentnost do opozicije je prišla do svoje meje. Z nasprotne strani - predvsem SDS, kajti tudi opozicija je strukturirana in se njene stranke v pomembnih vidikih močno razlikujejo med seboj - ta benevolentnost ni bila sprejeta dobronamerno. Nadaljevanje take politike s Pahorjeve strani bi lahko vodilo do svojega nasprotja.« Zato mu priporoča ponoven razmislek o njegovi viziji.

Bojan Kontič, vodja poslanske skupine SD, pa v ravnanju predsednika svoje stranke ne vidi popuščanja zahtevam opozicije: »Bolj kot za popuščanje gre v tem trenutku za odgovorno ravnanje. Projekt, kot je ratifikacija protokola za vstop Albanije in Hrvaške v Nato, ne bi smel biti predmet pogajanj, temveč skupno prizadevanje vseh parlamentarnih strank za cilje, ki imajo za slovenski in evropski zunanjepolitični položaj pomembno vlogo. Odgovornost zagotoviti mednarodni ugled Slovenije je na vladi in predsednik vlade je storil, kar je v dani situaciji mogoče, da se slednje realizira

Prihodnost partnerstva

Zanimivo je, da se ob vseh hudih besedah iz smeri vladne koalicije proti opoziciji in nazaj nihče noče izrecno odreči nadaljevanju partnerstva v tej ali oni obliki. Že premier Pahor se tisti petek, ko je na tiskovni konferenci predstavil razočaranje nad snedeno besedo SDS, ni hotel izreči o tem, kaj to pomeni za nadaljevanje pravkar sklenjenega partnerstva. Čez nekaj dni, v ponedeljek, so na sestanku vrha koalicijskih strank sklenili, da koalicija ne bo prekinila ustnega sporazuma z opozicijo.

Kakšna je po njihovem prihodnost partnerstva, smo povprašali tudi naše sogovornike. Franc Žnidaršič je - in v tem se razlikuje od predsednika svoje stranke - ne vidi. Predvsem zaradi ravnanja SDS. »Mislim, da v tem partnerstvu ne bi dosegli ustreznih rezultatov, zaradi tega, ker bi opozicija vedno predlagala sicer všečne, vendar neuresničljive predloge, in če ne bi temu sledili, potem bi udrihali po nas, tako kot so navajeni. Samo podaljševal bi se čas za sprejemanje potrebnih odločitev. Koalicija je dovolj močna, da lahko sprejema odločitve. Na volitvah je dobila pravico in možnost, da vodi državo. Čeprav v hudih časih, bo poskušala storiti, kar more, in za to prevzela odgovornost

Tudi Borut Sajovic je precej zadržan: »Neka oblika partnerstva med koalicijo in opozicijo mora zmeraj biti. Pri rešitvah, ki so strateškega pomena za Slovenijo, si velikih razlik ne smemo privoščiti in jih moramo sprejeti skoraj soglasno. Koalicija in opozicija morata zmeraj imeti odprta vrata za pogovor in debato. Vidim pa, da bo to partnerstvo vedno obremenjeno z nekim strahom in nezaupanjem in jaz vanj iskreno ne verjamem. Daleč od tega pa, da bi rekel, da ne bom sodeloval in da se ne bom trudil.«

Po svoje je nezaupljiv tudi Jože Tanko: »Prihodnost partnerstva je vedno najprej odvisna od volje vlade oziroma vladne večine, ki ima škarje in platno. Če bo Pahorjeva vlada ravnala državotvorno in povezovalno, kot je vlada Janeza Janše, potem bo sodelovanje steklo.« In koliko je v tem partnerstvu pripravljena sodelovati SDS? »Pod enakimi pogoji, kot jih je imela v partnerstvu opozicija v prejšnjem mandatu,« odgovarja Tanko.
Bojan Kontič kot predstavnik vodilne vladne stranke pa pravi: »Mislim, da je osnovna težava v razumevanju partnerstva. Dobra popotnica partnerstvu vsekakor ni vlaganje všečnih predlogov zakonov, ki nimajo finančnega pokritja, razna pogojevanja, da ne uporab
im izraz izsiljevanja. Po dogodkih, ki so se zgodili prejšnji teden, upamo in želimo, da bo prihodnost sodelovanja bolj optimistična, kot kaže v tem trenutku

Iz Sobotne priloge.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
5 komentarjev
Neznan

če ne bo spet zapadel sneg.

08. februar 2009, ob 14:00:53
Neznan

Ah, že razumem! Kozorog - trava... se opravičujem...

07. februar 2009, ob 18:44:58
Neznan

Kozorog, mislite, kadili travo?

07. februar 2009, ob 18:44:08
Neznan

KOZOROG
| 07.02.2009 | 16:25:39

Ta vodilna rdeča klika,nas je v cca dveh mesecih vrgla za dvajset let nazaj !!! Še dobro,da bo kmalu spomlad,da bomo lahko žrli travo !!!

------------------------------------
pa zraven bo potrebno povabiti lado zei da jo servira - to namreč že obvlada saj je to poskusila že leta 1991

07. februar 2009, ob 17:10:32
stanislavko

Ta vodilna rdeča klika,nas je v cca dveh mesecih vrgla za dvajset let nazaj !!! Še dobro,da bo kmalu spomlad,da bomo lahko žrli travo !!!

07. februar 2009, ob 16:25:39
5 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej
no