Tiskane izdaje
Slovenj Gradec – Tudi po več kot 60 letih se med predmeti z vsega sveta, ki jih je zbral nekdanji slovenjgraški župnik Jakob Soklič, še vedno najdejo presenečenja. Po dveh letih raziskovanja s kemijsko analizo so potrdili, da so v zbirki tudi štirje originalni kipci iz egipčanskih grobnic, kako so prišli v Slovenj Gradec, pa ostaja skrivnost. Razstavo »koroških« egipčanskih artefaktov je včeraj odprla egiptovska veleposlanica.
Ob ogledu Tretjakove afriške zbirke, še ene koroške posebnosti, je dr. Marko Frelih iz Slovenskega etnografskega muzeja pred dvema letoma zavil še na ogled Sokličeve zbirke, ki je do lani domovala v župnišču – Sokličevem nekdanjem stanovanju, ki ga je župnik in zavzeti zbiralec umetnin in arheoloških artefaktov spremenil v muzej. Po njegovi smrti je stanovanje ostalo nedotaknjeno, po zbirki pa so vodili obiskovalce, dokler je niso junija lani preselili v Koroški pokrajinski muzej, predmete restavrirali in zbirko ponovno postavili v prostorih muzeja. »Egipčanski predmeti so se mu zdeli izjemno zanimivi. Zanje smo sicer vedeli, a jim nismo pripisovali posebnega pomena,« je dejala direktorica Koroškega pokrajinskega muzeja Brigita Rajšter. Na Frelihovo pobudo pa so se v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem in Narodnim muzejem Slovenije lotili raziskovanja skrivnostnih kipcev.
Potrjena izvirnost
S pomočjo XRF analize so na naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani lahko brez fizičnega posega v predmete odčitali kemijsko sestavo različnih materialov in potrdili, da gre za izvirne predmete iz dinastičnih obdobij, ne pa za ponaredke, ki so se množično nakopičili v 19. stoletju. Avstrijska egiptologinja dr. Elfiede Haslauer je prebrala hieroglife in naredila ekspertizo dveh od štirih artefaktov. Zgodba je začela dobivati prve obrise.
»Mojo pozornost je takoj pritegnil skoraj 40 centimetrov visok lesen kip božanstva s tremi imeni – Ptah-Sokar-Oziris,« je povedal Marko Frelih. »Ptah je bil bog, povezan s stvarjenjem, medtem ko sta bila Sokar in Oziris božanstvi v kraljestvu smrti. Kip je bil prvotno postavljen v grobnico blizu sarkofaga z mumijo, da bi zagotovil varen prehod v onostranstvo in nesmrtnost pokojnikove duše.« Ptah-Sokar-Oziris iz Sokličeve zbirke izvira iz ptolemejskega obdobja, približno tri stoletja pred Kristusom.
Izjemno odkritje je amulet nenavadne hibridne boginje Tawaret iz ptolemejskega obdobja, približno 664–30 pr. Kr. »Malo je poškodovan, pa vseeno najlepši v primerjavi z drugimi, ki jih poznamo iz egipčanskih zbirk na Slovenskem,« ugotavlja Frelih. Primerljiv je s podobnimi amuleti Taweret iz muzeja v Brooklynu in galerije inštituta Smithsonian v New Yorku pa tudi Britanskega muzeja in zbirke univerze v Freiburgu v Švici. Slovenjgraška Tawaret pa tudi med vsemi temi izstopa po velikosti.
Tretji kipec je keramična figurica, imenovana ušebti. Pokojnik jih je imel v grobnici ob sebi v posebnih lesenih zabojih, da jih bo s posebnim izrekom obudil v življenje, oni pa bodo kot večni služabniki namesto njega v posmrtnem življenju opravljali različna dela. Izjemno lepo ohranjen ušebti iz Sokličeve zbirke sodi v višji socialni status. Njegova lastnica je bila Maat-ka-Re, hčerka vrhovnega svečenika Pinodjema v Tebah, današnjem Luksorju, ki so jo pokopali v tako imenovanem skrivališču v Tebah, kjer je bilo zadnje počivališče Amonovih svečenikov in njihovih družin. Figurica je iz časa Novega kraljestva, 21. dinastije (1070–1032 pr. Kr.). Četrti v nenavadni egipčanski druščini iz Slovenj Gradca je kovinski kipec Ozirisa, vrhovnega poglavarja kraljestva večnosti.
Izvor ostaja skrivnost
Kljub obširni dokumentaciji župnika Sokliča pa ta ne daje odgovora o izvoru skrivnostnih egipčanskih predmetov. »Soklič bi bil zelo ponosen na današnji dan, verjetno pa bi se tudi precej muzal ob tem, kako pomembne predmete je zbral,« je dejal Frelih. »Gre za povsem novo odkritje v našem prostoru. Slovenski stiki z Egiptom so bili na začetku 19. stoletja zelo bogati, tja so potovali diplomati, trgovci, raziskovalci in misijonarji.« Predmete iz Sokličeve zbirke bodo v Slovenskem etnografskem muzeju junija razstavili skupaj z drugima dvema egipčanskima zbirkama v Sloveniji – tisto iz Narodnega muzeja in Ferkovo iz ptujskega muzeja.
