Tiskane izdaje
Piran − »Ne, to ni stik Slovenije z odprtim morjem, kot je zahtevala Slovenija, da bi se slovensko teritorialno morje dotikalo z odprtim,« je na naše vprašanje pritrdil strokovnjak za pomorsko pravo dr. Mitja Grbec. Gre za stik prek dela hrvaškega teritorialnega morja, v katerem velja režim hrvaške izključne ekonomske cone (EEC), zelo podoben že razglašeni hrvaški ekološko-ribolovni coni.
Tu velja režim svobodne plovbe za vsa plovila in letala na poti v Slovenijo in iz nje, je Delovim bralcem pojasnil Grbec.
Kako komentirate takšno razsodbo?
Slovensko teritorialno morje formalnopravno je tudi po tej razsodbi še vedno »vkleščeno« med italijanskim in hrvaškim teritorialnim morjem. Na prvi pogled se zdi, da je arbitražno sodišče znotraj tako imenovanega območja »junction« Sloveniji podelilo in zagotovilo vse komunikacijske pravice, ki jih Slovenija na podlagi konvencije UNCLOS lahko izvaja v izključnih ekonomskih conah drugih držav.
Pomembno je, da te komunikacijske svobode ne sme in ne more prekiniti Hrvaška, kar delno presega režim izključne ekonomske cone. Hrvaška pa lahko na tem območju izvaja pravice obalne države, predvsem izkoriščanje živih in neživih bogastev voda in morskega dna ter podzemlja, postavitev in uporabo umetnih otokov, znanstveno raziskovanje morja, sprejema zakone, skrbi za reševanje in podobno. Rešitev arbitražnega sodišča je v tem delu inovativna, vendar menim, da arbitražno sodišče ni v celoti izkoristilo »diskrecije«, ki ji ga je ponujal arbitražni sporazum v 4. členu, in sicer da lahko odloči ne samo na podlagi mednarodnega prava, ampak tudi na podlagi pravičnosti in načela dobrih sosedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve, upoštevajoč vse relevantne okoliščine.
Ali so s tem uresničili zahtevo iz arbitražnega sporazuma?
Oni so določili, kaj stik pomeni. V smislu vitalnih interesov zanje pomeni predvsem zagotavljanje komunikacijskih pravic plovbe, preletov, polaganja kablov in cevovodov.
Toda v arbitražnem sporazumu piše stik Slovenije z odprtim morjem.
Oni so interpretirali, kaj pomeni stik (angl. junction) in kaj odprto morje.
Se Slovenija lahko pritoži?
Ne, lahko pa v 60 dneh od prejema odločbe zahteva dopolnitev razsodbe, če tribunal ne bi odločil o določenih zahtevkih. Ampak sodišče je odločilo, kaj pomenita stik in odprto morje v kontekstu tega postopka.
Kakšna je sploh razlika med to svobodo plovbe in siceršnjo pravico neškodljivega prehoda?
V teritorialnem morju je pravica neškodljivega prehoda samo za ladje, in ne za letala, za polaganje kablov in cevovode. Svoboda plovbe je pri neškodljivem prehodu lahko v izrednih primerih prekinjena. Če se zgodi onesnaženje, v vojnih razmerah ..., lahko obalna država ustavi ladjo. V tem primeru je arbitražno sodišče določilo, da te komunikacijske pravice ne smejo biti prekinjene. Hrvaška ne more fizično ustaviti prehoda ladij iz Slovenije ali v njeno morje. To je korak več od neškodljivega prehoda. Ni pa, kar smo pričakovali in je bilo prisotno v sporazumu Drnovšek-Račan. Slovensko teritorialno morje je zdaj še vedno ukleščeno med hrvaško in italijansko morje, s posebnim režimom plovbe.
Ribiči bi morda lahko pluli v odprto morje.
Odprtega morja v Jadranskem morju ne bo več, ker je Hrvaška že razglasila ribiško ekološko cono in se pripravlja na izvajanje jurisdikcije, ker v Splitu že gradijo ladje obalne straže za izvajanje jurisdikcije v svoji ERC. Zdaj se režim ERC še ne uporablja za članice EU.
Foto: Voranc Vogel/Delo
Kako komentirate razmejitev v Piranskem zalivu?Arbitražno sodišče je odločilo, da je imel Piranski zaliv status notranjih morskih voda na dan 25. 6. 1991 in da se njihov status ob osamosvojitvi ni avtomatično spremenil v teritorialne vode obeh držav, kar je ves čas po osamosvojitvi zatrjevala Hrvaška. To je zelo pomembno, saj je arbitražno sodišče nato določilo mejo ob upoštevanju načela uti possidetis, torej ob upoštevanju dejanskega izvrševanja jurisdikcije na dan 25. 6. 1991. Mejna črta v Piranskem zalivu je podobna mejni črti iz sporazuma Drnovšek-Račan, z zelo pomembno razliko, da Piranski zaliv ohranja status notranjih morskih voda.
Kakšna je vaša ocena skupne razmejitve na morju?
Razmejitev na morju ocenjujem za uravnoteženo. Slovenija je lahko zadovoljna z razmejitvijo morskih voda znotraj Piranskega zaliva in predvsem z dejstvom, da je ta ohranil status notranjih morskih voda. Glede razmejitve teritorialnih voda zunaj Piranskega zaliva pa arbitražno sodišče ni odstopalo od trenutne prevladujoče prakse mednarodnih sodišč v podobnih primerih, kjer se v prvem koraku nariše sredinska črta, nato pa tribunal preveri, ali obstajajo posebne ali zgodovinske okoliščine, ki utemeljujejo odstop od sredinske črte. Pridobila je komunikacijske pravice, ki ščitijo predvsem slovenske interese plovbe, kar štejem za zelo pomembno. Za nekolikšno razočaranje pa štejem dejstvo, da Slovenija na podlagi odločitve arbitražnega sodišča očitno nima niti lastnega epikontinentalnega pasu niti možnosti ohranitve oziroma razglasitve tako imenovanih con, na primer izključne ekonomske cone oziroma (jadranske) izvedenke te, torej ribiško-ekološke cone oziroma ekološke cone. Odločitev arbitražnega sodišča je kompromis, ki v celoti ne zadovoljuje nikogar, vendar menim, da bosta obe državi z njim lahko živeli in še naprej razvijali dobre sosedske odnose in skupne interese na številnih področjih.
