Mladi hočejo živeti

Pretresljiva izpoved filmske Neže se je v četrtek zvečer dotaknila prav vseh gledalcev, ki so napolnili Linhartovo dvorano.

Objavljeno
27. september 2013 16.11
Hočem živeti
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice

Radovljica – V kratki igrano-dokumentarni film posneta pretresljiva izpoved Neže, udeleženke programa Pum (projektno učenje za mlajše odrasle) v Radovljici, se je v četrtek zvečer dotaknila prav vseh gledalcev, ki so napolnili Linhartovo dvorano. Film prinaša zgodbo mladostnice Neže, ki se je po smrti matere soočila z življenjskimi stiskami, ki jim sama ni bila kos.

Zatekanje v rezanje žil in v anoreksijo je mlademu dekletu zgolj škodilo, na pot v pravo življenje pa so ji poleg različnih strokovnjakov pomagali začrtati v radovljiškem Pumu. Kot je v nagovoru gledalcem po premieri v imenu Neže (njeno identiteto so zakrili) povedala glavna igralka, Nina Rakovec, je v filmu z naslovom Hočem živeti najpomembnejše to, da mladim v stiski predstavlja upanje: »In če bo ta film vlil upanje in pomagal vsaj eni osebi, je naš cilj dosežen«.

Z dobrodelno noto naredili veliko filma

»Vsi smo verjeli v projekt, ki je nastal na podlagi zgodbe mladega dekleta, ki je bila udeleženka Puma v Radovljici in je zdaj študentka prava«, je izpostavila Mateja Rozman Amon, direktorica radovljiške ljudske univerze, v okviru katere deluje Pum Radovljica. Prepričana je, da bi morala zaradi razsežnosti problemov med mladimi filme s tovrstno vsebino čimbolj približati širši javnosti, ga predvajati na nacionalni televiziji, vrteti bi ga morali v šolah; ker je bil sofinanciran iz EU virov, bo svojo pot našel tudi v tujino, pravi direktorica.

Film je stal vsega skupaj devet tisoč evrov, pri čemer so šest tisočakov prejeli iz evropskega programa mladi v akciji, tri tisoč evrov je v projekt vložila občina Radovljica. Kot je poudaril producent iz produkcijske skupine Vizualist Tadej Gorzeti so film resda naredili s skromnimi sredstvi, a z veliko dobrodelno noto in ob podpori ševilnih prostovoljcev.

Kot je dejala Mateja Rozman Amon je to zadnji samostojni projekt v radovljiškem Pum, za katerega so sofinanciranje prejeli iz EU. Hkrati jo skrbi, kako bodo v prihodnje financirali nadaljnje aktivnosti, saj drugega denarja, razen iz EU, ni. Kot je povedal Primož Ferjančič iz programa Mladi v akciji v prihodnje iz EU za lokalne projekte ne bodo več dobivali denarja, saj bo pogoj, da se projekt izvede v partnerstvu s sorodno organizacijo iz Evrope.

Pum tudi letos čaka na pogodbo z državo za denar

V radovljiškem Pum se tudi letos še niso prejeli pogodbe ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o financiranju programa Pum, je povedala Mateja Rozman Amon in dodala, da jih skrbi, ker se je novo šolsko leto tudi za Pum začelo septembra, obljubljenega denarja pa še vedno nimajo in zato delujejo v negotovosti.

Vsako leto je v program Pum vključenih približno 40 otrok in mladostnikov, pumovcev. Več kot polovica pumovcev, ki program obiskujejo v Radovljici, je bilo vsaj enkrat že obravnavanih, zaradi hiperaktivnost in motnje pozornosti, vedenjskih težav, težav v družini, je dejala Mateja Rozman Amon in dodala, da pri dekletih izstopa motnja hranjenja in samopoškodbeno vedenje. So tudi pumovci, ki imajo težave (zlasti depresija, pomanjkanje smisla, težave z nasilnim vedenjem in podobno) pa niso bili še nikjer obravnavani, je še dejala. Velikokrat je vključitev v Pum dovolj da prebrodijo krizo adolescence, še pravi direktorica in poudari, da je bistveno, da niso prepuščeni sami sebi, izključeni iz družbe. Ravno zaradi tega je izpad iz šolskega sistema eden izmed bolj tveganih dejavnikov za pojav vseh navedenih težav.