Tiskane izdaje
Teden zabav
Z zadnje take prireditve, sobotnega Žura z razlogom, so z reševalnimi vozili odpeljali osem mladih, sedem so jih morali celo hospitalizirati. Zdaj se reševalci in policisti pripravljajo na tradicionalni Ritem mladosti, ki bo ta konec tedna v ljubljanskem BTC.
»Ritem mladosti ima čisto dober namen: ta, da se mladi zabavajo,« pravi gimnazijka Klara. »A težava mladih je, da se ne znajo zabavati brez alkohola ali drog. Vsako leto morajo po tem dogodku komu izčrpati želodec. Slišala sem tudi že, da so komu vlili v pijačo kakšno snov. S prijatelji se na takih zabavah zavarujemo tako, da se ves večer držimo skupaj in da poskrbimo drug za drugega, če kdo preveč spije.«
Na Ritem mladosti prihajajo tudi vse mlajši najstniki. »Okolica BTC je preplavljena s pijanimi dijaki, celo osnovnošolci. Nekateri ležijo na pločnikih, drugi kar na cesti. Povsod je opaziti polno praznih steklenic žganih pijač. Te steklenice potem letijo po zraku in marsikoga tudi poškodujejo,« pripoveduje obiskovalka prireditve Tina.
Uspešne kampanje ozaveščanja
Predstavniki zdravstvenih služb in policije pravijo, da se je že lani stanje v primerjavi s preteklimi leti izboljšalo. »Zdi se, da so opozorila zalegla, res pa je, da je tveganje še vedno veliko povsod, kjer nekontrolirano točijo alkohol in kjer nihče ne nadzira, kaj mladi počnejo. Veliko problematičnih stvari se pravzaprav dogaja zunaj prireditvenega prostora. Lani smo obravnavali manj primerov kot v preteklosti, je pa res, da ne vemo, kaj se dogaja, ko pijanost izzvanja za domačimi zidovi,« pravi Andrej Fink, vodja reševalne postaje UKC Ljubljana.
Tudi v reševalni službi Pacient opažajo trend na bolje. Tokrat bodo imeli na prireditvi štiri reševalna vozila in dva zdravnika. Ker bo prireditveni prostor manjši od lanskega, upajo, da bo tudi manj mladostnikov, ki bi potrebovali njihovo pomoč.
Na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana ocenjujejo, da tretjina opitih najstnikov ne poišče pomoči, tretjina se jih strezni ob pomoči prijateljev, tretjina pa jih pride na pediatrično kliniko. »Pri nezavestnih otrocih, ki nekje obležijo, je problem, ker ob prihodu v bolnišnico ne vemo, kaj se je z njimi dogajalo: gre za alkoholno opitost, so posredi mamila, podhladitev, možganska poškodba ali celo spolna zloraba,« je opozoril strokovni direktor dr. Rajko Kenda.
Po njihovih podatkih število opitih mladostnikov rahlo narašča, približno sto na leto jih potrebuje bolnišnično oskrbo, kar pomeni povprečno dva do trije na teden. Največ najstnikov, 16, so morali hospitalizirati po Žuru z razlogom leta 2012. Ob takih dogodkih sicer okrepijo dežurno ekipo zdravnikov, toda – kot opozarja Kenda – starši so tisti, ki so prvi in najbolj odgovorni za vedenje svojih otrok. »Neodgovorno od njih je, da skrb zanje prelagajo na družbo. Dolžni so poskrbeti zanje in jih zdrave pripeljati v odraslost.« Najmlajša opita pacientka, ki so jo letos oskrbeli, je bila stara 9 let, prišla pa je že v dopoldanskih urah.
Kenda poudarja, da se opitost lahko zgodi vsakomur. »Tudi najbolj pridnim odličnjakinjam se lahko ponesreči, zlasti, ker so nepripravljene in neizkušene«. Ponje potem pridejo presenečeni starši, ki se jim zdi, da zdravniki po nepotrebnem zganjajo cirkus, češ da so otroci pač mladi in da se radi zabavajo. »Če bi starši sedeli na naših jutranjih raportih ob ponedeljkih, ko poročamo, kaj se je dogajalo konec tedna, bi bilo teh mladih veliko manj.«
Narod »mokre kulture«
Prav starši po njegovih besedah lahko največ naredijo s svojim lastnim zgledom, saj dejanja pomenijo več kot besede. A Slovenci veljamo za »narod mokre kulture«. Celo s športnih prireditev, kot je Planica, so morali reševalci še pred nekaj leti odvažati številne do onemoglosti opite.
»Alkohol je bil vedno prisoten in še vedno je,« pravi Ines Paravan, pedagoginja in psihoterapevtka, ki dela tudi z mladostniki v dijaškem domu in v srednji šoli. »S preventivnimi akcijami ozaveščanja smo sicer dosegli, da je opijanja med mladimi vsaj pri nas manj,« dodaja in opozarja, da imajo v času, ko dijak z dijakom komunicira prek računalnika, mnogi med njimi vse manj komunikacijskih veščin, zato lahko na dogodku, kjer naj bi se družili z drugimi mladimi, doživijo frustracijo, to pa poskušajo premostiti z alkoholom ali drugimi opojnimi sredstvi.
Prireditve, kot je Ritem mladosti, ki po besedah organizatorja poskuša postati družinski dogodek, zato so jo premaknili s petka na soboto in ji priključili različne dogodke, denimo sejem rabljenih učbenikov, so v očeh številnih mladih predvsem priložnost za druženje. Še ena običajna žurka, ki jo obiščejo zaradi dobre glasbe, predvsem mlajši dijaki pa tudi zato, da se na začetku šolskega leta spoznajo s sošolci. »Če jo obiščeš s takim namenom, potem ne uživaš mamil in tudi alkohol le za zabavo in ne v preveliki meri. Nikomur ni lep pogled na opite mlade, ki ležijo na tleh. Smisel zabave ni v tem, da pridejo pote reševalci, se pa včasih zgodi, da kdo ne zna oceniti svojih tolerance do alkohola in spije preveč,« pravi študentka Barbara.
Policija mladim svetuje, naj se na prireditvi zabavajo in uživajo, a naj se pri tem vzdržijo popivanja in jemanja prepovedanih drog, pa tudi, naj pazijo na svojo pijačo in je ne sprejemajo od neznancev, še posebej, če je ta že odprta. Tudi pri nas je namreč pojavljajo tako imenovane droge za posilstvo, ki jih neznanci vlijejo dekletom v pijačo.
Ker se – resda v redkih primerih – tudi zgodi, da se starši ne odzovejo na klic policije, če se je njihov otrok znašel na postaji, te pozivajo, naj to storijo, saj gre še vedno zgolj za otroke. »Lahko, da jim je nerodno, da jih je sram, a v takih primerih vendarle pričakujemo sodelovanje staršev,« pravi tiskovni predstavnik PU Ljubljana Vinko Stojnšek.
