Mladi pijejo vedno mlajši in vedno več

Ljubljana – Veliko mladostnikov, kar slabih štirideset odstotkov, prvič poskusi alkohol že, ko so stari 13 let in manj, kaže raziskava, ki jo je četrtič izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Skoraj polovica mladih, starih 11, 13 in 15 let, pa je tudi že poskusila alkoholne pijače.

Rezultati raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, ki jo financira ministrstvo za zdravje, še kažejo, da se je delež mladostnikov, ki enkrat na teden pijejo alkohol, lani v primerjavi z letom 2002 znižal. Manj je tudi takšnih, ki so se v življenju vsaj dvakrat opili, vendar to velja samo za fante, ne pa tudi za dekleta. Večina 15-letnikov je že pila alkoholne pijače (81 odstotkov), vsaj tretjina je bila opitih že vsaj dvakrat (30,3 odstotka). Enkrat na teden pa pije približno vsak sedmi 15-letnik, oziroma 13,9 odstotkov (več fantov kot deklet), kar nas uvršča nad mednarodno povprečje. Pri tej starosti se je zvišal še delež mladostnikov, ki so prvič pili alkohol. »Če so odrasli in vrstniki tolerantni do mladostnikovega pitja alkohola ali ga celo odobravajo, bodo mladostniki lahko pili več,« sporočajo z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Starši naj dajejo zgled

Vse opravljene raziskave kažejo, da mladi pijejo vedno mlajši in več, pravi Zdenka Čebašek Travnik, psihiatrinja v enoti za zdravljenje odvisnosti od alkohola ljubljanske psihiatrične klinike. Vendar ne smemo obtoževati samo mladih, ki le izkoriščajo dane razmere, ko je alkohol tudi za njih zelo poceni in dostopen povsod, tudi doma. »Večkrat se pogovarjam s starši, ki se ne znajo in ne zmorejo upreti pritiskom svojih otrok. Ti od staršev izsiljujejo večerne oziroma nočne izhode ter zahtevajo denar, ki ga potrebujejo 'za pijačo'. Gre torej za vprašanje vzgoje in discipliniranja otrok, pa tudi za zglede, ki jih dajemo starši svojim otrokom.« Zato predlaga, naj se starši bolj povezujejo med seboj in tako uspešneje postavljajo meje otrokom. Več pa bi lahko naredili tudi v okviru šolskega sistema, še razmišlja.

Tudi učinki zakona o omejevanju porabe alkohola (Zopa), s katerim je Slovenija leta 2003 omejila prodajo in propagiranje alkoholnih pijač, so pri mladih z leti izzveneli. Sama je sodelovala pri raziskavi, ki so jo izvajali v času delovanja fundacije Z glavo na zabavo, kjer so z enostavnim vprašalnikom preverjali odnos mladih do alkohola. »Pokazalo se je, da je bil v obdobju razprave ob sprejemanju Zopa drugačen, manj naklonjen opijanju. Ko pa se zakon po sprejetju ni učinkovito izvajal, se je odnos do alkohola spet bolj 'sprostil',« navaja.

Ne pred 18. letom

Najpomembneje je to, da se o škodljivi rabi alkohola stalno govori, vendar se je treba prilagoditi temu, komu je opozarjanje namenjeno – ali mladim ali starim ali ženskam.

Še vedno veljajo ocene, pravi Zdenka Čebašek Travnik, da je v Sloveniji okoli 175.000 odraslih odvisnih od alkohola. Večina jih živi v družinah, ki so neposredno in posredno prizadete zaradi njihove odvisnosti. Na tak ali drugačen način je prizadetih okrog 800.000 ljudi, predvideva.

»Odvisnost od alkohola je bolezen, ki ima svoje značilnosti in za katero obstaja določena dedna nagnjenost. Pomembno je spoznanje, da je odvisnost bolezen možganov in ne morebiti moralna napaka posameznika. Še pomembneje pa je, da to bolezen znamo uspešno zdraviti.« Za razvoj odvisnosti ni pomembna vrsta alkoholnih pijač – mladi in ženske imajo raje tiste s sladkim okusom – temveč pogostost pitja in predvsem opijanja. Čim mlajši je posameznik, ki začne uživati alkoholne pijače, tem več je možnosti, da bo od alkohola postal odvisen, pravi psihiatrinja, na to pa opozarja tudi NIJZ. »Zato je modra odločitev, da alkohola mladi ne poskušajo pred 18. letom. Ne zato, ker jim to prepoveduje zakon, ampak zato, da bo manj možnosti, da bi postali odvisni,« svetuje Čebašek Travnikova.

Mladi se iščejo

Pomembno pa je, da starši pri svojih otrocih ne zaidejo v skrajnosti: »Starši ne smejo biti preveč zaščitniški niti preveč svobodomiselni. Skrajno neodobravanje lahko vodi v radovednost in uporništvo, dajanje preveč svobode brez posledic (sankcij) pa v imitiranje,« pišejo Mirjana Ule in drugi v raziskavi Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota z naslovom Najstniki in alkohol – kaj menijo starši v Pomurju. Tvegano vedenje je sicer za čas adolescence zelo pogost in normalen pojav. Je posledica naglih fizičnih in čustvenih sprememb in rezultat »testiranja« različnih možnosti za svoje lastno življenje in svet okoli nas, še ugotavlja avtorica.