Mladi Slovenki s hrano za kamele osvajata arabski svet

Temeljito sta raziskali trg ter odkrili, da je pri prehrani za kamele še veliko odprtega prostora, in tako sta se podali na poslovno pot, ki ju pelje v arabski svet. 
Fotografija: Štiriindvajsetletna Tjaša Ban (levo), 22-letna Patricija Kragelj (desno) in 28-letni Matic Jug z omanskimi distributerji njihovega produkta. FOTO: Osebni arhiv
Odpri galerijo
Štiriindvajsetletna Tjaša Ban (levo), 22-letna Patricija Kragelj (desno) in 28-letni Matic Jug z omanskimi distributerji njihovega produkta. FOTO: Osebni arhiv

Morda je ideja na prvi pogled nenavadna, a kljub temu je z njo mogoče uspešno stopiti na poslovno pot. Prehrana za tekmovalne kamele zagotovo ni nekaj, kar bi pričakovali na slovenskem podjetniškem nebu, a 24-letna Tjaša Ban in 22-letna Patricija Kragelj, ki se jima je v zadnjem času pridružil še finančni direktor Matic Jug, sta v Omanu z lokalnimi partnerji podpisali terminsko pogodbo za distribucijo produktov njunega podjetja Protocamel v države arabskega polotoka. Čeprav je podjetniška ekipa še mlada, načrtujejo, da bodo s svojimi produkti že prihodnje leto dosegli milijon evrov prometa.

»S Patricijo Kragelj sva kot športnici, čeprav sva po izobrazbi povsem z drugega področja, vedeli, kako pomembna je prehrana za športne dosežke. Na potovanju in nato po pregledu dokumentarnih oddaj sva ugotovili, da za tekmovalne kamele večino hrane zaradi podnebja uvažajo in hranijo s hrano, bogato z ogljikovimi hidrati in sladkorjem. Z raziskovalnim delom sva sklenili, da je to za živali zelo slabo, saj jim to povzroča acidozo oziroma zakisanost želodca prežvekovalca. Porodila se nama je ideja, kako bi sestavili popolno energijsko bogato hrano, ki preprečuje acidozo in dobrodejno deluje na prebavni trakt in splošno počutje kamele,« pojasni Banova, ki je po izobrazbi pedagoginja, Kragljeva pa ima izobrazbo iz menedžmenta. 

V posel se nista podali brezglavo, ampak sta domačo nalogo opravili temeljito. »Kamelje dirke so se v arabskem svetu razvile v zadnjih 30 letih in v nasprotju s konjskimi dirkami, ki so že dolgo razvit šport, je bil na tem področju velik primanjkljaj. Raziskav o hrani za kamele je bilo malo in tako sva vedeli, da je to tržna niša,« poudari Banova. 

Pri raziskavah, ki se opirajo na bogato tradicijo inoviranja v slovenskem kmetijstvu, in razvoju produkta, ki vsebuje kakovostne surovine slovenskega porekla, jima je pomagal veterinar in nutricionist Tilen Klevišar, Slovenec, ki dela v Avstriji in na Nizozemskem ter ima ogromno znanja o tekmovalnih konjih. 

Čeprav je podjetniška ekipa še zelo mlada, načrtujejo, da bodo s svojimi produkti za kamele že prihodnje leto dosegli milijon evrov prometa. FOTO: Reuters
Čeprav je podjetniška ekipa še zelo mlada, načrtujejo, da bodo s svojimi produkti za kamele že prihodnje leto dosegli milijon evrov prometa. FOTO: Reuters


»S prototipom produkta sva v začetku letošnjega leta obiskali sejem v Dubaju in pokazalo se je, da je povpraševanja ogromno. Potem smo do konca razvili produkt in začeli iskati distributerja, med drugim na sejmu v Omanu pred štirimi meseci. Od takrat so potekala pogajanja o proizvodnji in pogodbi za letni odkup,« pot pridobivanja posla opiše in doda, da je od ideje do končnega produkta, v katerega je zajeto tudi raziskovanje trga do iskanja veterinarja, minilo dve leti in pol. 

Z omansko družbo, ki za zdaj želi ostati neimenovana, je slovensko mlado podjetje sklenilo distribucijsko podobo za minimalni odkup po določeni ceni za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Za zdaj ima distributer prednaročila za Oman, Katar in Združene arabske emirate, med zainteresiranimi je tudi kraljevi kamelji korpus omanskega sultana Kabusa, ki velja za lastnika enega največjih kameljih hlevov na svetu. Kraljeve hleve je po besedah Banove najbolj prepričal njihov argument, da je na sladkorju temelječa prehrana za športno žival »nekaj takšnega, kot če bi pričakoval, da boš lahko zmagoval na maratonih, če boš nekaj dni pred dirko precej pil energijsko pijačo«. Vzorci inovativne prehrane so delno preizkušeni, zdaj bodo potekali dodatni testi. 

Banova predvideva, da bi lahko s produkti v prihodnje prodrli še v druge arabske države – Savdsko Arabijo, Kuvajt, Bahrajn – in razvijali nove izdelke za kamele mlekarice, kamele, ki jih gojijo za meso ali razplod. 

Brez težav vendarle ni šlo. Proizvodni partner, veliko slovensko agroživilsko podjetje, je po besedah Kragljeve začetek sodelovanja pogojevalo s prodajo avtorstva recepture hrane, v kar niso mogli privoliti. Zato se bo proizvodnja najverjetneje selila v tujino, a do dokončne odločitve nočeta podrobno razpravljati, pove Banova. Ustanoviteljici podjetja menita, da tudi takšne zgodbe, kot je njuna, spreminjajo miselnost v naši državi in da se bo v prihodnje vse manj mladih podjetjih spopadalo s pritiski velikih igralcev na poslovnem parketu. 



Komentarji: