Mladi: v realnem življenju nižji standard, v virtualnem ne

Čedalje več mladih dela honorarno, mnogi še živijo pri straših, saj za najemnino ne zaslužijo dovolj.

Objavljeno
11. avgust 2013 20.57
Sonja Merljak, šolstvo
Sonja Merljak, šolstvo

Ljubljana – Taja je stara 23 let. Je predstavnica generacije, o kateri na današnji mednarodni dan mladih razpravljajo po vsem svetu. Dela, a ni zaposlena, veliko časa preživi na spletnih družbenih omrežjih in do spleta dostopa z mobilnim telefonom.

Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 2000 razglasila 12. avgust za mednarodni dan mladih in na ta dan po vsem svetu razpravljajo o vprašanjih, povezanih z njimi. Je del širšega Svetovnega akcijskega programa za mladino, ki so ga pripravili z željo, da bi promovirali njihovo blaginjo in način življenja.

Taja tega posebej ne občuti. Išče redno službo, a na voljo so ji samo honorarna dela. Živi pri starših, saj za najemnino ne zasluži dovolj. O kreditu za nakup stanovanja še sanjati ne more. Iz svojega skromnega zaslužka prispeva v javno zdravstveno blagajno. Pri tem jo jezi, ker se šušlja, da bodo na listo zdravil, ki jih je treba doplačati, najverjetneje uvrstili tudi zdravila, ki jih trenutno potrebuje. V javnem zdravstvu je pomembna medgeneracijska solidarnost – a kdo je solidaren z njo? Koga v resnici skrbi njena blaginja?

Po svetu program OZN vključuje petnajst temeljnih področij: izobraževanje, zaposlovanje, revščino in lakoto, okolje, uporabo mamil, mladoletniško prestopništvo, preživljanje prostega časa, zdravje, dekleta in mlade ženske, HIV/aids, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, medgeneracijska vprašanja, oborožene spopade, mešan vpliv globalizacije ter polno in učinkovito udeležbo mladih v družbi in pri odločanju.

Mladi so lani množično odhajali v tujino

V statističnem uradu (SURS) so ob tej priložnosti objavili podatke o mladih v Sloveniji. Osredotočili so se na področja, ki so zanje najpomembnejša: odseljevanje, družinski status in materinstvo, izobrazba, zaposlitev, informacijsko in komunikacijska tehnologija ter zdravje. Najbolj skrb vzbujajoč je podatek, da se je lani iz Slovenije v tujino odselilo 1570 mladih, kar je skoraj dvakrat toliko kot leta 2011 (ko se jih je odselilo 875), in največ po osamosvojitvi.

Državni statični urad ob mednarodnem dnevu mladih ugotavlja, da jih je v Sloveniji 17,5 odstotka. Med njimi je že poročenih deset odstotkov žensk in pet odstotkov moških. Dve tretjini imata primerno telesno težo.

Branimir Jablanović iz sektorja demografske in socialne statistike pojasnjuje, da so v poročilu uporabili podatke iz različnih raziskav, ki sodijo v demografsko statistiko, in iz raziskav drugih pooblaščenih institucij, saj so ob tej priložnosti želeli celovito prikazati tematiko. Tako so, denimo, podatke o zdravju mladih črpali iz raziskave Mladina 2010, ki jo je vodil sociolog dr. Miran Lavrič s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Visoka stopnja brezposelnosti med mladimi

Najprej je bilo treba določiti, do kdaj smo uradno mladi. Združeni narodi za mlade štejejo osebe, stare od 15 do 24 let; urad za mladino ter zavod za zaposlovanje pa mednje uvrščata tiste, ki so stari od 15 do 29 let. Podatki iz poročila Sursa sledijo slovenskemu razumevanju mladosti.

Konec leta 2012 je bilo med prebivalci Slovenije 359.349 mladih ali 17,5 odstotka prebivalstva. Delež mladih prebivalcev je bil največji v občini Zavrč, in sicer je bil tam mlad povprečno vsak peti prebivalec. Najmanj mladih je bilo v občini Kostel; tam je bil mlad vsak deseti prebivalec.

Povprečna stopnja delovne aktivnosti med mladimi je bila 44,8 odstotka (delovno neaktivnih je bilo 165.800 mladih), stopnja brezposelnosti med njimi pa je bila lani povprečno 17,4 odstotka. Letos je po podatkih Mirana Lavriča višja in je že presegla povprečje EU.

Posebnost Slovenije je, kot opozarjajo strokovnjaki, zelo visoka stopnja vključenosti mladih v izobraževanje, še posebno na ravni univerz in visokih šol, ki postajajo zatočišče pred neugodnimi razmerami na trgu dela.

»Ta visoka stopnja je tudi na makroekonomski ravni pomembno blažila težave mladih na trgu dela. Zdaj pa se stopnja brezposelnosti diplomantov hitro povečuje, in to se kaže tudi v zmanjševanju zanimanja za študij. Letošnje analize že kažejo, da se delež vključenih v redno izobraževanje zmanjšuje, kar je gotovo eden izmed razlogov hitre rasti brezposelnosti mladih. Položaj mladih v Sloveniji se torej hitro poslabšuje, to pa se kaže tudi v vse bolj napetem odnosu mladih do starejših generacij,« pravi Miran Lavrič.

Po podatkih iz leta 2011 je bilo poročenih skoraj deset odstotkov mladih žensk in približno pet odstotkov mladih moških. V starostni skupini od 15 do 19 let sta bili evidentirani dve razvezi, štiri ženske v starostni skupini od 20 do 24 let pa so celo ovdovele. Med mladimi ženskami, ki so leta 2011 postale matere, so bile štiri stare 15 let; na splošno pa velja, da so ženske, ko rodijo prvega otroka, povprečno vsako leto starejše.

Morda najbolj izstopajoč, predvsem pa skrb vzbujajoč je podatek, da se je lani v tujino odselilo skoraj še enkrat toliko mladih kot leto prej. Leta 2011 se jih je odselilo 875, leta 2012 pa že kar 1570. To je največ odseljenih mladih po osamosvojitvi. Sicer se je lani v tujino odselilo 3392 mladih, vendar je bilo med njimi 1822 tujih državljanov.

Miran Lavrič iz tega razbira, da imamo uspešne mlade, ki so se sposobni vključevati tudi na mednarodni trg dela. »Mislim, da gre približno za tretjino mladih, ki bodo verjetno živeli bolje od staršev, saj jim to omogočajo nove tehnologije in odprte meje globalnega sveta. Po drugi strani pa približno tretjini mladih verjetno ne bo uspelo najti stabilne zaposlitve in posledično uresničiti tradicionalnega prehoda v odraslost. Na srečo imajo v Sloveniji še vedno sorazmerno močno družinsko podporo, vendar so negativni učinki dolgotrajne brezposelnosti za te mlade zelo verjetni. Gre predvsem za slabšo zaposlitveno pot v življenju, za večje tveganje revščine ter večjo verjetnost psiholoških in zdravstvenih težav.«

Lavrič še dodaja, da bo to imelo negativne posledice za družbo. V mlade je država veliko vložila in po njegovih besedah je prava katastrofa, da za večino ni na voljo zaposlitve. »Namesto da bi s svojo energijo in ustvarjalnostjo družbi vračali, kar je ta vanje vložila, bodo številni mladi postali celo nekakšno družbeno breme ali pa bodo novo vrednost ustvarjali v nekih drugih družbah.«

Alkohol in mladi

V delu poročila, ki se nanaša na zdravje mladih, izstopata dva podatka. Zmanjšal se je delež mladostnikov, ki v starosti od 15 do 16 let nikoli niso pili alkohola. Povečal pa se je delež debelejših mladih na podeželju v primerjavi s tistimi, ki živijo v urbanih okoljih.

Debelost je pomemben kazalnik zdravja. Glavna razloga za preveliko težo sta spremenjene prehranjevalne navade mladih (hitra prehrana) in povečana neaktivnost mladih, ki je povezana s spremembami v preživljanju prostega časa (televizija in računalnik). Zdi se, da imajo mladi na podeželju nižji standard in da se to že kaže na njihovem zdravju.

Najpogostejši vzrok smrti mladih v starosti od 10 do 29 let so poškodbe, zastrupitve in druge posledice zunanjih vzrokov (62,8 odstotka leta 2011). Najbolj izpostavljena skupina med celotnim prebivalstvom za prometne nezgode in samomore so mladi v starosti od 19 do 24 let.

V času gospodarske krize je zanimiv še en podatek. Mladi veliko prostega časa preživijo v virtualnih svetovih. Oseminosemdeset odstotkov jih vsak dan oziroma skoraj vsak dan uporablja računalnik, 87 odstotkov pa jih vsak dan uporablja splet. V spletnih in družabnih omrežjih jih redno sodeluje 83 odstotkov. Več kot polovica, 53 odstotkov, jih do spleta dostopa prek mobilnega telefona ali drugih ročnih mobilnih naprav, 42 odstotkov mladih pa prek prenosnega ali tabličnega računalnika. Svetovni trendi sicer nakazujejo, da bodo leta 2014 prebivalci do spleta že pogosteje dostopali z mobilnih naprav kot z namiznih računalnikov, in nadpovprečno računalniško usposobljena slovenska mladina je očitno znanilec tega trenda.