Mladi volivci na stranskem tiru

Ljubljana – Ob vse manjši volilni udeležbi poskušajo stranke na volitve privabiti čim več mladih, poskušajo se jim približati predvsem z objavami na družbenih omrežjih. Kako pa jih nagovarjajo v predvolilnih programih? Večina se osredotoča zlasti na neločljivo povezana področja izobraževanja, zaposlovanja, stanovanj in družinskega življenja.

Tako kot so stranke mladim namenile malo vsebin, so jim prepustile tudi malo kandidatnih mest. Med vsemi kandidati, teh je 1631, je le devet odstotkov mlajših od 30 let. Medtem pa je volilna skrinjica na vsakih volitvah bolj prazna; na zadnjih je svoj glas oddalo 52 odstotkov volivcev. Valiconova raziskava kaže, da se jih je med mladimi do 24 let udeležilo samo 40 odstotkov, Medianina pa ugotavlja, da prav to skupino politika nadpovprečno zanima.

Vendar mladi v institucionalni politiki ne vidijo smisla, hkrati jih ta ne naslavlja resno, ampak z abstraktnimi zavezami, opozarja Tomaž Deželan s FDV. Preverili smo, s kakšnimi vsebinami jih stranke nagovarjajo tokrat.   
 

Mlajši na volišče

Zelo drzno potezo napovedujejo v SD in Stranki Alenke Bratušek, v katerih predlagajo znižanje volilne pravice na 16 let. V prvi bodo razvoju mladinske politike namenili državnega sekretarja, v zadnji napovedujejo ministrstvo za mlade in e-volitve. Izobraževalni sistem namerava večina, razen Levice, bolj povezati z gospodarstvom, saj so prepričani, da šolajočim primanjkuje prakse. 

SDS in NSi omenjata uvedbo dualnega sistema, v katerem bodo pol leta hodili v šolo in preostanek delali, SMC in Desus pa spodbujanje vajeništva. V programih je najti finančne spodbude za šolanje, od splošnih zapisov o ustrezni štipendijski politiki (Levica, DeSUS, SDS), do kadrovskih štipendij v srednjem strokovnem izobraževanju, kar obljubljajo v strankah Alenke Bratušek, NSi in SMC, v kateri bi jih celo izvzeli iz skupnega dohodka gospodinjstva.

V terciarnem šolanju sta največji stranki naklonjeni večji mednarodni mobilnosti, Desus si bo prizadeval za manj koncesij, zmanjšanje hiperprodukcije diplomantov ekonomske in pravne fakultete. Boj proti fiktivnim vpisom zagovarjajo v SD, v SDS ustanovitev javne politehnične univerze in uvedbo sprejemnih izpitov, v LMŠ pa državno financiranje doktorskega študija. V NSi nameravajo izboljšati zaposljivost diplomantov s prevetritvijo števila programov in vpisnih mest ob hkratni regionalizacija visokošolstva. Medtem bodo v Levici ukinili šolnine in plačljive izpite.


 

Več sodelovalne ekonomije

Zaključku šolanja sledi iskanje službe. V zadnjih letih se je pri mladih povečal delež negotovih zaposlitev; mnogi so se fiktivno vpisali med samostojne podjetnike. Pregled programov strank kaže, da se tega zavedajo, a na to ponujajo različne odgovore. V Levici nameravajo prekarnost izkoreniniti, hkrati omenjajo poskusno krajšanje delovnika na 35 ur na teden in ukinitev študentskih servisov, ki bi študentom zagotovila zvišanje urne postavke, malico in prevoz. Koncesijske dajatve, teh se nabere do deset milijonov na leto, bi se po novem stekale v štipendijski sklad.



NSi namerava brezposelne v štirih mesecih vključiti v programe aktivne politike zaposlovanja, spodbujati za deficitarne poklice, denimo z oprostvijo plačila prispevkov, ter za vstop v podjetniške vode.

V SD se zavzemajo za razvoj zagonskih podjetij – v Stranki Alenke Bratušek napovedujejo njihovo financiranje z dobičkom državnih podjetij – in zvišanje minimalne plače. V SMC bodo prekarce zaščitili z ustanovitvijo zadruge ter poenotili prispevke v različnih oblikah dela. Enako napovedujejo v Desusu, kjer priložnost zanje vidijo v socialnem podjetništvu, najbolj v proizvodnji hrane in socialnem varstvu.

Problematiko prekarizacije bi v SLS ustavili z uvedbo ministrstva za malo gospodarstvo, medtem ko so krepitev inšpekcijskega nadzora napovedujejo v SMC, SD in Levici, kjer bi število inšpektorjev podvojili ter jim dali več pooblastil. Mladim bi mesto v javnem sektorju poleg SD dali tudi v stranki bivše premierke, kjer jim bodo prek mehkega odpuščanja in upokojitev zagotovili 5000 delovnih mest. Poleg tega napovedujejo sofinanciranje prve zaposlitve. V SDS trgu dela v svojem programu niso namenili prostora.
 

Na leto tisoče novogradenj

Z nerednimi zaposlitvami je povezana stanovanjska problematika. Najemniških stanovanj primanjkuje, nakup lastne nepremičnine je za večino iluzija. Podatki Eurostata kažejo, da je predlani doma živelo 79,3 odstotka mladih med 18. in 34. letom, medtem ko je povprečje EU 65,7.

Večina strank (SMC, SD, Levica in Dobra država) rešitev vidi v stanovanjskih zadrugah. Gradnji stanovanj so naklonjeni v SMC, v Levici, kjer napovedujejo 10.000 najemnih enot na leto, in v SD, kjer bi subvencionirali gradnjo najemniških stanovanj in uvedli dodatek za pomoč pri plačilu najema. Pomembnost področja bodo potrdili z ustanovitvijo vladnega stanovanjskega sveta in direktorata za stanovanja, ki bo bdel nad izgradnjo stanovanj.

Desus bi povečanje števila spodbudil z višjo obdavčitvijo praznih stanovanj, Stranka Alenke Bratušek obljublja najemna stanovanja, ki jih bodo pozneje lahko odkupili, pri čemer se bodo najemnine štele v kupnino. Enako bi v NSi omogočili mladim družinam, ki jim stranke sicer niso namenjale veliko pozornosti.
 

UTD za otroke in mladino

Največ strank se osredotoča na vrtce – v SDS bi jih omogočili v bližini podjetij, podobno v SMC, ki bi otrokom leto pred šolanjem omogočili brezplačni vrtec. Njihovo polno javno financiranje bodo zagotovili v Levici, SD in Stranki Alenke Bratušek. V zadnji bi za ljudi, stare med 18. in 25. letom, poskusno uvedli univerzalni temeljni dohodek. V NSi bi ga uvedli za mladoletne, staršem pa leto po poroki namenili dan dopusta. Tudi sicer imajo v stranki imajo na to področje nekoliko svojstven pogled, saj želijo spremeniti odnos države do družin. V šolah bi od šestega razreda naprej uvrstili pozitivno promocijo zakonskega in družinskega življenja.