Tiskane izdaje
Ljubljana – Okrog 22.000 otrok ob rednem pouku osnovne šole obiskuje tudi glasbeno šolo – bodisi javno bodisi zasebno. Sedmina osnovnošolske populacije se ob matematiki, slovenščini in drugih predmetih uči tudi instrumenta. Pred desetletji je bil delež precej nižji.
Statistični letopis za leto 1970 je poročal, da je glasbene šole obiskovalo nekaj več kot 9000 otrok. Generacija osnovnošolcev je tedaj štela 225.000 otrok. To pomeni, da so glasbeno šolo pred 45 leti obiskovali štirje odstotki otrok. Leta 1990 jo je obiskovalo slabih sedem odstotkov osnovnošolcev. Če danes glasbeno šolo obiskuje dobrih 13 odstotkov osnovnošolcev, jo je leta 2000 obiskovalo devet odstotkov otrok in mladostnikov.
»Če gledamo daljše časovno obdobje, je kupna moč v Sloveniji občutno zrasla. Z večjo kupno močjo se krepi tudi ambicija staršev, da bi otrokom zagotovili višji kulturni kapital. In glasbeno znanje je gotovo pomemben kulturni kapital,« pravi Urban Vehovar, sociolog, ki predava na koprski pedagoški fakulteti. »Pred desetletji je so tak kulturni kapital otrokom lahko zagotavljali predvsem starši iz višjega razreda. V zadnjem desetletju so lahko šolanje omogočali tudi starši iz višjega srednjega razreda. Vprašanje pa je,« dodaja, »kaj se bo zgodilo v prihodnosti. V vsakdanjem življenju poznam primere, ko zasebni učitelj glasbe, ki je imel še pred nekaj leti učence tako iz višjega kot srednjega razreda, te izgublja, ker številni starši zasebnega poučevanja ne morejo več plačevati.«
Leta 2005 je bil delež otrok, ki so obiskovali zasebne glasbene šole, majhen. Vseh skupaj je bilo 423, kar je takrat predstavljalo dobra dva odstotka tistih, ki so obiskovali glasbeno šolo. Leta 2012 je bil delež otrok, ki so obiskovali zasebno glasbeno šolo, že precej višji; dobrih sedem odstotkov nadebudnih glasbenikov je imelo zasebnega učitelja instrumenta. V absolutnih številkah: 1405 otrok je obiskovalo zasebne glasbene šole.
Konjički in ustvarjalnost
Sociolog Gregor Tomc – v otroštvu je igral flavto, ker je bil del družinske tradicije, da otroci igrajo instrument, pozneje pa je bil avtor besedil in spiritus agens Pankrtov – razlog za povečan interes za glasbeno izobraževanje otrok vidi v bolj pestri izobraževalni ponudbi, ki so jo prinesle zasebne šole. »Iz osebnih izkušenj vem, da je pouk v javnih glasbenih šolah tog. Vezan je na dril, ne na ustvarjalno muziciranje. In zasebne glasbene šole so glede tega bolj prilagodljive kot javne šole.«
Drugi razlog, ki ga vidi Tomc, je povezan z ambicijo staršev, da nadzirajo prosti čas otrok. »Danes ne gre več za to, da želijo starši otroke spraviti z ulic, pač pa jih hočejo spraviti stran od računalnika. Ambicija staršev je torej, da naj otroci nekaj počnejo. Karkoli. Le da niso ves čas za računalnikom.«
Leta 1970 je bilo razmerje med učenkami in učenci glasbenih šol skorajda izenačeno. Danes je delež deklic precej višji. Med slušatelji sta po podatkih statističnega urada dve tretjini deklic.
Česa se učijo otroci
Tradicionalno je najpogostejši instrument klavir. Okrog 5000 otrok v glasbeni šoli pritiska na klavirske tipke. Leta 2000 je violino igralo 1458 otrok, leta 2012 pa jih je bilo 2377. Morda najbolj pa je zrasel interes za harfo. Leta 2000 jo je igralo 47 otrok, predvsem deklet, leta 2011 pa jih je na strune brenkalo največ, kar 169. »Hobiji spodbujajo ustvarjalnost. Sposobnost muziciranja spodbuja ustvarjalnost − seveda, če ni zadušena z drilom,« pravi Tomc.
