Mladih zdravnikov ne vleče na Primorsko in v Krško

Ljubljana – Na zdravniški zbornici se začenjajo danes izbirni postopki za nove zdravnike, v katerih bodo izmed 272 prijavljenih izbrali za specializacije 242 mladih zdravnikov, kolikor je razpisanih mest. Že v kratkem se bodo zaposlili v ordinacijah in bolnišnicah.

Največ mladih moči bo prišlo v družinsko medicino, kjer je razpisanih 49 specializantskih mest, devet je ostalo praznih. Mladih zdravnikov tokrat ne zanima Primorska, saj se ni prijavil na tri mesta družinske medicine na Koprskem nihče. Prav tako ni nobenega kandidata za Krško (dve razpisani mesti). Preveč si jih želi v Kranj (devet prijavljenih za pet mest), drugod pa sta ponudba in povpraševanje približno usklajena.

Najbolj čudi, da je premalo kandidatov za vedno priljubljeno specializacijo iz pediatrije. Na 34 mest se je prijavilo 28 mladih zdravnikov. Tudi v tej specialnosti ni zanimanja za Primorsko, kjer so kar tri mesta od štirih ostala prazna. Bodoči pediatri se prav tako ne zanimajo za Krško (za dve mesti ni nobenega prijavljenega), premalo se jih je prijavilo v Murski Soboti, Novi Gorici in na Ravnah, štirje preveč pa v Ljubljani in Mariboru.

Med bolj zanimivimi je specializacija iz urgentne medicine, saj bo te zdravnike potrebovalo vseh deset novih urgentnih centrov, a je pet od 17 mest ostalo praznih. Tudi v tej veji za Koper in Krško ni zanimanja, premalo kandidatov pa je tudi za Mursko Soboto in Novo mesto ter celo za Ljubljano. Nič čudnega, saj je delo z urgentnimi (življenjsko ogroženimi) bolniki izredno težko in odgovorno, pa še veliko je treba biti v službi (dežurati). Poleg zdravniških je pet specialističnih mest razpisanih tudi za zobozdravnike, prijavilo se jih je 13. Večina specialzacij traja šest let. Šele takrat, skupaj po 25 letih šolanja, lahko zdravniki delajo samostojno.

Tuji zdravniki v Slovenijo, naši v tujino

Med prijavljenimi 272 kandidati je tokrat 18 kandidatov (6,6 odstotka) tujcev, kar ni tako veliko kot na prejšnjih razpisih. V slovenski zdravstveni sistem je bilo namreč sprejetih od leta 2009 do danes 2793 mladih zdravnikov, od tega 544 (skoraj 20 odstotkov) tujcev. Ker je domačih diplomantov zadnja leta dovolj in odhajajo s trebuhom za kruhom v tujino, zdravniška zbornica vsako leto ob vsakem razpisu za specializacije prosi ministrstvo za zdravje za omejitev kvote tujcev. Toda ministrstvo zaradi vladne službe za zakonodajo, ki je izdalo nasprotno mnenje, nikoli ne omeji prihoda tujih zdravnikov. V zdravstvenem sistemu imamo tako največ mladih zdravnikov specializantov iz držav bivše Jugoslavije (452), nekaj pa tudi iz Bolgarije (40), Madžarske (9), Belorusije (6). Opaziti je, da je Slovenija za mlade iz tretjih držav zgolj odskočna deska za naprej v Evropo. Treba je vedeti, da šestletno šolanje vsakega novega specialista stane Slovenijo v povprečju 293.000 evrov, zato je izguba ob njihovem morebitnem odhodu iz države tudi finančna.

Pretres kandidatov

Zdravniška zbornica bo vsakega kandidata izprašala, upoštevala bo povprečno oceno približno 50 izpitov šestletnega študija ter vrednotila njihove druge dejavnosti iz časa študija (raziskovalne naloge, strokovni članki, usposabljanje v tujini). Razpisi za specializacije so že vrsto let regionalni, kar pomeni, da morajo po specializaciji zdravniki še nekaj let delati v isti regiji. Koliko zdravnikov in katere specialnosti bo katera regija pridobila na novo, odločijo na zdravniški zbornici glede na upokojitve zdravnikov, potrebe prebivalcev in njihove bolezni, je povedala prof. dr. Bojana Beovič, vodja sveta za izobraževanje pri zdravniški zbornici.

Nacionalni razpis za specializacijo bolnišnic

»Zbornica želi namesto regionalnih uvesti nacionalne specializacije za vso državo. Tako bi lažje načrtovali, koliko zdravnikov potrebujemo v posamezni specialnosti,« je povedala sogovornica. Pri tem se opira na evropske izkušnje, kjer imajo bodisi nacionalne razpise (Španija) bodisi regionalne (Nemčija, Francija). A so v teh državah regije velike za nekaj Slovenij, pri nas pa zelo majhne, vezane večinoma na eno samo bolnišnico (razen v Ljubljani in Mariboru). Za tako majhne regije je težko načrtovati, saj se bodo bolezni in tudi število prebivalcev v 40 letih, kolikor je običajno določen zdravnik v regiji (do upokojitve), bistveno spremenili.

»Nacionalni razpis bi pomenil, da bi specialisti med šolanjem krožili po bolnišnicah, tudi sami bi izbirali, kje želijo biti dlje časa, po specializacijah pa bi prišli na enotni trg dela in bi se lahko zaposlili kjerkoli v državi. V bolnišnicah bi jih že poznali in bi se lažje odločali, prav tako bi se na ta način lahko bolnišnice specializirale, kar na zbornici podpiramo. Razdalje v Sloveniji so tako majhne, da vsakdo lahko potuje v specializirani center, kot so danes UKC, Valdoltra, Slovenj Gradec za urologijo in podobno. S tem bi izboljšali kakovost in varnost,« je povedala prof. Bojana Beovič.